Friedrich Schlegel: Razlika med redakcijama

Leta 1799 so oba brata, žena Augusta Wilhelma Caroline in Dorothea Veit pol leta živeli skupaj – v dvoriščni stavbi Leutragasse 5 v [http://de.wikipedia.org/wiki/Jena Jeni]. „Stanovanjska skupnost romantikov“ je sestavljala jedro jenske romantike. Skupino, ki je tesno stkala življenje in književnost, je v tem času imela pogosto obiske: s Friedrichom von Hardenbergom (Novalisom) in [[Ludwig Tieck|Ludwigom Tieckom]] je Schlegla povezovalo v dobro prijateljstvo in skupno delo pri Athenäumu. Friedrich Schlegel je z Novalisom razvil pojem progresivna univerzalna poezija. Ravno to stanovanjsko skupnost so obiskovali tudi njegov sostanovalec iz berlinskih dni, Friedrich Schleiermacher, pisateljica, ki je živela v Jeni, Sophie Mereau (četudi je prej pripadala Schillerjevi skupini), njen ljubimec in kasneje mož [[Clemens Brentano]] ter filozofa Schelling in [[Fichte]]. Ponoči so razpravljali o književnosti, umetnostni teoriji in filozofiji, podnevi pa so skušali izboljšati svoja dela: Friedrich Schlegel med drugim tekst ''Lucinde'', August Wilhelm in Caroline pa prevode [[Shakespeare|Shakespearja]].

Tako življenje pa je vendarle trajalo le „trenutek svetovne zgodovine“. V avgustu 1800 se je Friedrich Schlegel habilitiral na [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni|Univerzi Jena]] in deloval kot privatni docent. Objavil je delo „''Ideje''“ (''Ideen'', ''1800''), kjer beremo: ''„Le z odnosom do neskončnosti nastajata vsebina in raba, kar se ne navezuje na to, je preprosto prazno in nepotrebno.“'' Na univerzi je predaval o transcendentalni filozofiji (1801). Že 1801 se je razpustila stanovanjska skupnost.