Jernej Kopitar: Razlika med redakcijama

odstranjenih 22 zlogov ,  pred 7 leti
menjava slike, zbirka
m (r2.7.3) (Robot: Dodajanje cs:Jernej Kopitar)
(menjava slike, zbirka)
 
Diplomiral je na ljubljanskem liceju in bil najprej zasebni učitelj v [[Žiga Zois|Zoisovi]] hiši. Kasneje je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika [[Valentin Vodnik| Valentina Vodnika]], dramatika [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] in pesnika ter jezikoslovca [[Jurij Japelj|Jurija Japlja]]. Z Zoisovo finančno podporo je 1808 odšel na Dunaj, da bi študiral pravo. Tam je ostal do svoje smrti 11. avgusta 1844. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču [[Navje]].
 
 
==Delo==
[[Slika:Jernej Kopitar - Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark.pdf|sličica|page=2|Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark]]
Kopitar je izšel iz Zoisovega krožka, ki je močno vplival na njegovo miselnost ter ga podpiral pri uresničitvi njegovih znanstvenih in literarnih interesov. Njegov literarni prvenec je bila igra [[August von Kotzebue| Augusta von Kotzebuea]] »Der Hahnenschlag«, ki jo je priredil in ji dal naslov ''[[Tinček Petelinček]]''. Igra je bila uprizorjena leta 1803 na ljubljanskem [[Stanovsko gledališče|stanovskem gledališču]]. Med igralci so bili predvsem otroci, med drugim tudi otroci Zoisove sestre.
 
 
V avstrijskih znanstvenih časopisih je Kopitar objavljal spise o jeziku, zgodovini, literaturi in kulturi Slovencev in drugih slovanskih narodov. Teh spisov je 126. Vsa njegova dela so bila napisana v [[nemščina| nemščini]] in [[latinščina| latinščini]].
 
[[Slika:Grave of Jernej Kopitar, Vienna.jpg|thumb|Kopitarjev grob na [[Dunaj]]u]]
[[Slika:Grave of Jernej Kopitar at Navje park in Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Kopitarjev grob na ljubljanskih [[Navje|Navjah]]]].
Njegova zasluga je bila, da je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenski jezik, ki jo je zasedel njegov učenec [[Franc Metelko]]. Tam je poučeval tudi [[Vuk Stefanović Karadžić]], katerega delo je Kopitar zelo cenil. Po njegovem mnenju naj bi bila srbska poezija zgled slovenskim pesnikom.
 
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{Dlib|ime=Jernej Kopitar}}
* Jernej Kopitar, ''Glagolita Clozianus'', 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl]
*[[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
 
151.004

urejanja