Kakav: Razlika med redakcijama

odstranjenih 442 zlogov ,  pred 7 leti
preurejeno
m (robot Dodajanje: ca:Gra de cacau)
(preurejeno)
| binomial_authority = [[Carl von Linné|L.]]
}}
'''Kakav''' je posušeno in polno fermentirano [[seme]] rastline [[kakavovec|kakavovca]]. To je grm ali drevo, ki prvotno izhaja iz Južne Amerike. Je vedno zeleno z [[belo|belimi]] in [[rdeče|rdečimi]] [[cvet]]ovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednjevelike [[kumarica|kumare]]. Plod je v začetku [[rast]]i zelen, nato pa postane rumeno-oranžast, včasih pa postane tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost [[mandelj]]a in so [[čokolada|čokoladne]] barve. Sadež kakavovca je sestavljen iz grobe usnjate lupine, debele približno 3 centimetre, pod njo pa se nahaja sladko sluzasto sadno meso, ki ga v Južni Ameriki imenujejo 'baba de cacao'. Meso obdaja vsako [[seme]] posebej in v enem sadežu se lahko nahaja 30 do 50 semen v velikosti [[mandelj|mandlja]], različnih odtenkov rožnato vijoličnih barv. Za [[hrana|hrano]] je uporabno meso ploda kot tudi semena.
'''Kakav''' je surovo [[seme]] rastline [[kakavovec|kakavovca]]. To je '''surov kakav''' , katerega je potrebno še naprej [[praženje|spražiti]], [[mletje|zmleti]], [[stiskanje|stiskati]] in naprej predelati v [[kakavov izdelek|kakavove izdelke]]. Seme kakavovca vsebuje specifično snov - [[alkaloid]] [[teobromin]], po katerem je rastlina dobila tudi svoje znanstveno ime.
 
'''Kakav'''Iz jeteh surovosemen [[seme]]se rastline [[kakavovec|kakavovca]]. To jepridobiva '''surovsurovi kakav''' , katerega je potrebno še naprej [[praženjestiskanje|spražitistiskati]], [[mletjepraženje|zmletispražiti]], [[stiskanjemletje|stiskatizmleti]] in naprejnadalje predelati v [[kakavov izdelek|kakavove izdelke]]. Seme kakavovca vsebuje specifičnovisok snovdelež maščob in -specifični [[alkaloid]] [[teobromin]], po katerem je rastlina dobila tudi svoje znanstveno ime.
'''Kakav''' je posušeno in polno fermentirano seme z visokim deležem maščob iz katerega pridobivajo [[čokolada|čokolado]]. Pridobivajo ga iz [[kakavovec|kakavovca]], grma, ki prvotno izhaja iz Južne Amerike.
 
Prvi je kakavovca z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik [[Carolus Linnaeus|Karl Linne]], ki mu je nadel ime ''Theobroma'' ("hrana bogov") ''cacao''.
Sadež kakavovca je sestavljen iz grobe usnjate lupine, debele približno 3 centimetre, pod njo pa se nahaj sladko sluzasto sadno meso, ki ga v Južni Ameriki imenujejo 'baba de cacao'. Meso obdaja vsako [[seme]] posebej in v enem sadežu se lahko nahaja 30 do 50 semen v velikosti [[mendelj|mandlja]], različnih odtenkov rožnato vijoličnih barv.
 
==Zgodovina kakava==
[[Slika:Theobroma cacao2.jpg|thumb|left]]
Po nekaterih podatkih naj bi bil [[Krištof Kolumb]] prvi Evropejec, ki se je srečal z grmom kakavovca, in sicer leta 1502 v [[Amerika|Ameriki]]. Tamkajšni prebivalci so plod tega grma imenovali '''''cacahuatl''''', iz plodov te rastline so pripravljali [[pijača|pijače]], pripravljene pijače pa so se priljubile [[Španci|španskim]] [[konkvistadorji|osvajalcem]]. Za [[hrana|hrano]] je uporabno meso ploda kot tudi semena. Grm ali drevo je vedno zeleno z [[belo|belimi]] in [[rdeče|rdečimi]] [[cvet]]ovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednjevelike [[kumarica|kumare]]. Plod je v začetku [[rast]]i zelen, nato pa postane rumeno-oranžast, včasih pa postane tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost [[mandelj]]a in so [[čokolada|čokoladne]] barve.
 
Kakav je veliko vlogov zgodovini igral ževeliko v zgodovinivlogo, saj so znani zapisi [[Španija|španskih]] kronistov o osvajalskem pohodu [[Hernán Cortés|Hernana Cortesa]] po [[Mehika|Mehiki]], ki so opisovali nenavadne običaje [[Montezuma II]], vladarja [[Azteki|Aztekov]]. Ta je dnevno zaužil okoli 50 kakavovih obrokov, začinjenih z [[vanilija|vanilijo]] ali drugimi [[začimbe|začimbami]], bodisi kot pijačo ali pa hrano postreženo v [[zlato|zlatih]] kelihih in zaužitih z zlatimi žlicami. Kakavov obrok naj bi bil stepen v rahlo peno, ki se je kar stopila v ustih.
 
V [[vropa|Evropo]] je čokolada prispela s pohodi [[Španci|Špancev]] in postala priljubljeno živilo do sredine 17. stoletja. .<ref>{{cite web | authorlink = | coauthors = | title =Chocolate History Time Line | date = | url=http://www.chocolatemonthclub.com/chocolatehistory.htm| accessdate=2007-11-08 }}</ref> Španci so grme kakava ponesli tudi v [[Zahodna Indija|Zahodno Indijo]] in [[Filipini|Filipine]].
 
Prvi je kakavovca z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik [[Carolus Linnaeus|Karl Linne]], ki mu je nadel ime ''Theobroma'' ("hrana bogov") ''cacao''.
 
==Predelava kakava==
[[Slika:Chocolate02.jpg|thumb|right|Čokolada]]
Surova semena kakavovca morajo najprej podvreči [[fermentacija|fermentaciji]] v posebnih [[bazen]]ih ali pa se enostavno izpostavijo sušenju na soncu, to lahko storijo tudi kar na plantažah. Surov kakavovec se nato v tovarnah predela v različne izdelke kot so:
[[Slika:Cocoa Pods.JPG|thumb|right|Kakavove lupine v različnih fazah zorenja]]Kakav je resnično [[koncentrirana hrana]], saj 100 gramov zagotavlja približno 400 kalorij [[energija|energije]]- odvisno od stopnje maščob. Najbolj razširjena oblika uživanja kakava je gotovo čokolada. Za izdelavo 1&nbsp;kg [[čokolada|čokolade]] je potrebno 300 do 600 zrn, odvisno od željene vsebnosti kakava.
* [[kakavovo maslo]] - (je brez vonja in okusa, belo-rumene barve),
* [[kakavove pogače]],
* [[kakavov prah]] - (ima že barvo čokolade),
* [[čokolada]].
Kakav je resnično [[koncentrirana hrana]] saj 100 gramov zagotavlja približno 400 kalorij [[energija|energije]]- odvisno od stopnje maščob.
[[Slika:Cacao-pod-k4636-14.jpg|thumb|right]]
 
=== Postopek obiranja ===
 
[[Slika:Cocoa Pods.JPG|thumb|right|Kakavove lupine v različnih fazah zorenja]]
Ko sadeži kakavovca dozorijo, jih z upognjenimi [[nož]]i na dolgih [[palica (predmet)|palicah]] posekajo z debla in vej grma. Zreli sadeži so zelene barve, lahko tudi rdeče ali oranžne, vendar pa ti veljajo kot manj kvalitetni zaradi manjše vsebnosti arom in okusa. Običajno so rdeči in oranžni sadeži namenjeni industrijski proizvodnji čokolade. Iz sadežev bodisi takoj odstranijo semena, ki jih [[fermentacija (hrana)|fermentirajo]], lahko pa fermentacijskemu procesu izpostavijo celoten sadež.
 
</gallery>
 
===Končni Izdelava čokolade proizvodi===
Ko so surova semena kakavovca fermentirala (na soncu kar na plantažah ali v posebnih bazenih), se nato v tovarnah predelajo v različne izdelke. Med proizvodnjo zrna najprej pražijo, nato jih zdrobijo in oluščijo. Na sam okus kakava močno vpliva tudi sam postopek praženja, ki ga lahko izvedejo pri še neolupljenih semenih ali ko so le ta že zdrobljena. Čas in temperatura samega postopka bistveno vplivata na razvoj okusa – pri krajšem praženju oziroma nižjih temperaturah se razvije bolj kisel, aromatičen okus, pri bolj praženih semenih pa intenzivnejši, bolj grenak okus.<ref>[http://www.foodproductdesign.com/articles/cocoa-chocolate-cacao,p2.html “Cocoa: From Bean to Bar,” Urbanski, John, Food Product Design, May 2008]</ref>Nastale manjše delčke zmeljejo v gosto kremasto pasto, poznano kot [[čokoladna tekočina]] ali kakavova pasta.
[[Slika:Chocolate02.jpg|thumb|right|Čokolada]]
Za izdelavo 1&nbsp;kg [[čokolada|čokolade]] je potrebno 300 do 600 zrn, odvisno od željene vsebnosti kakava. Med proizvodnjo zrna najprej pražijo, nato jih zdrobijo in oluščijo. Nastale manjše delčke zmeljejo v gosto kremasto pasto, poznano kot [[čokoladna tekočina]] ali kakavova pasta. V čokoladno tekočino se nato z vmešanjem kakavovega masla in sladkorja pridela čokolado (kot emulgatorje uporabljajo vanilijo in [[lecitin]]).
 
Iz kakavove paste nato pridelujejo:
Iz čokoladne tekočine se lahko poleg čokolade pridela tudi [[kakavov prašek]] in [[kakavovo maslo]], ki se poleg prehrambene industrije uporablja tudi v kozmetiki.
* [[kakavovo maslo]] - (je brez vonja in okusa, belo-rumene barve), poleg prehrambene industrije se uporablja tudi v kozmetiki,
* [[kakavove pogače]],
* [[kakavov prah]] - (ima že barvo čokolade),
* čokolada – v kakavovo pasto se zameša kakavovo maslo in sladkor (kot emulgatorje uporabljajo vanilijo in lecitin).
 
[[Slika:Cacao-pod-k4636-14.jpg|thumb|right]]
 
Kakavovemu prašku lahko dodajo [[alkalna sredstva]] s čimer dosežejo, da postane manj kisel, temnejši in sočnejšega okusa, kot je običajno dostopen po svetu. Običajni neaalkaljeni kakav je sicer kisel, ko pa mu dodajo alkalna sredstva, naprimer kalijev karbonat, se mu zviša pH. Proces naalkaljenja se lahko izvede v različnih fazah predalave, že takoj pri drobljenju samem, ali kasneje pri izdelavi kakavovih pogač.
 
Na sam okus kakava močno vpliva tudi sam postopek praženja, ki ga lahko izvedejo pri še neolupljenih semenih ali ko so le ta že zdrobljena. Čas in temperatura samega postopka bistveno vplivata na razvoj okusa – pri krajšem praženju oziroma nižjih temperaturah se razvije bolj kisel, aromatičen okus, pri bolj praženih semenih pa intenzivnejši, bolj grenak okus.<ref>[http://www.foodproductdesign.com/articles/cocoa-chocolate-cacao,p2.html “Cocoa: From Bean to Bar,” Urbanski, John, Food Product Design, May 2008]</ref>
 
== Ugodno delovanje in učinki kakava ==
 
ČokoladaKakav in kakav vsebujetavsebuje visoke deleže [[flavonoidi|flavonoidov]], predvsem [[Katehin|epikatehina]], ki ima ugodne vplive na srce in ožilje.<ref name="autogenerated3">[http://www.nutritionandmetabolism.com/content/pdf/1743-7075-3-2.pdf 1743-7075-3-2.fm<!-- Bot generated title -->]</ref><ref name=Taubert>{{cite journal |author=Taubert D, Roesen R, Schömig E |title=Effect of cocoa and tea intake on blood pressure: a meta-analysis |journal=Arch. Intern. Med. |volume=167 |issue=7 |pages=626–34 |year=2007 |month=April |pmid=17420419 |doi=10.1001/archinte.167.7.626 |url=}}</ref><ref name="autogenerated1">{{cite journal |author=Schroeter H, Heiss C, Balzer J, ''et al.'' |title=(-)-Epicatechin mediates beneficial effects of flavanol-rich cocoa on vascular function in humans |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=103 |issue=4 |pages=1024–9 |year=2006 |month=January |pmid=16418281 |pmc=1327732 |doi=10.1073/pnas.0510168103 |url=}}</ref>
Uživanje kakava, bogatega s flavonoidi, povzroči akutno povišanje krvnega [[dušikov oksid|dušikovega oksida]], [[vazodilatator|vazodilatacijo]] in pospeši [[mikrocirkulacija|mikrocirkulacijo]].<ref>[http://www.webmd.com/content/article/17/1671_52817?src=Inktomi&condition=Diet%20&%20Nutrition Cocoa: The Next Health Drink?<!-- Bot generated title -->]</ref>
 
Vsebnost mleka v mlečni čokoladi zmanjša ugodne učinke kakava, saj se tako delež kakava močno zmanjša, poleg tega pa se poveča delež prisotnih nasičenih maščob.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/6430777.stm BBC NEWS | Health | Cocoa nutrient for 'lethal ills'<!-- Bot generated title -->]</ref>
 
Kakav vsebuje tudi visoke deleže [[antioksidanti|antioksidantov]], kot so epikatehini in polifenoli. Študije so pokazale 2x večjo vsebnost antioksidantov v kakavovem prahu kot v [[rdečo vino|rdečem vinu]] in 3x večji delež kot v [[zeleni čaj|zelenem čaju]].<ref>{{cite journal |author=Lee KW, Kim YJ, Lee HJ, Lee CY |title=Cocoa has more phenolic phytochemicals and a higher antioxidant capacity than teas and red wine |journal=J. Agric. Food Chem. |volume=51 |issue=25 |pages=7292–5 |year=2003 |month=December |pmid=14640573 |doi=10.1021/jf0344385 |url=}}</ref> Raziskave<ref name=Taubert/>, one of the JAMA/Archives journals.<ref>[http://www.sciencedaily.com/releases/2007/04/070409164935.htm Cocoa, But Not Tea, May Lower Blood Pressure<!-- Bot generated title -->]</ref> so tudi pokazale, da hrana, bogata s kakavom, zniža krvni pritisk, medtem ko pitje zelenega in črnega čaja ne povzroča takega učinka.
15-letna študija<ref>{{cite journal |author=Buijsse B, Feskens EJ, Kok FJ, Kromhout D |title=Cocoa intake, blood pressure, and cardiovascular mortality: the Zutphen Elderly Study |journal=Arch. Intern. Med. |volume=166 |issue=4 |pages=411–7 |year=2006 |month=February |pmid=16505260 |doi=10.1001/.411 |url=http://archinte.ama-assn.org/cgi/content/short/166/4/411}}</ref>, objavljena leta 2006, ki je potekala na starejših moških, je pokazala 50 % zmanjšanje umrljivosti zaradi kardiovaskularnih bolezni in 47 % zmanjšanje umrljivosti moških, ki so uživali več kakava, v primerjavi s tistimi, ki so uživali manj kakava.
 
Ti viri ugotavljajo, da surovi kakav vsebuje:
Kakavova zrnca torej vsebujejo:
 
* preko 300 prepoznavnih substanc,
* številne naravne sestavine, znane kot anti-stres in anti-depresive kot so Serotonin, Tryptophan, Anandamide in Dopamin,
* visoko vsebnost magnezija in
* antioksidantov (skoraj 4000 odstotkov več kot npr. borovnice).
 
Zato še posebej blagodejno vplivajo na zdravje:
* Zaradi odsotnosti mleka je moč antioksidantov v kakavovih zrncih okrepljena.
* Magnezij blagodejno vpliva na delovanje srčne mišice saj zmanjšuje koagulacijo krvi in znižuje krvni pritisk, <br />kar zmanjšuje možnosti za nastanek krvnih strdkov in srčnih kapi. Poleg tega pa magnezij spodbuja delovanje možgan, <br />pomaga zmanjševati intenzivnost krčev ob menstruacijah, sprošča mišičevje, pomaga pri gradnji močnih kosti ter povečuje alkalnost, <br />kar pomaga pri razstrupljevanju telesa.
* Zdrobljena kakavova zrna imajo rahlo grenak okus zato so odlična v kombinaciji z bananami, cvetnim prahom ali jagodami. <br />Lahko jih vmešamo v kosmiče, jogurt, smoothi-je ali jih uživamo same.
* V starodavnih časih so uporabljali kakavove napitke celo pri različnih verskih obredih.
* Zdrobljena kakavova zrna imajo rahlo grenak okus zato so odlična v kombinaciji z bananami, cvetnim prahom ali jagodami. <br />Lahko jih vmešamo v kosmiče, jogurt, smoothi-je ali jih uživamo same.
 
== Čokolada za domače živali ==
2.670

urejanj