Krajše mere velikih pet: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 14:
== Primeri krajših mer ==
* Big Five Inventory - 10 BFI - 10, <ref>Rammstedt, B., & Oliver, P. J. (2007). Measuring personality in one minute or less: A 10-item version of the big five inventory in english and german. Journal of Research in Personality, 41, 203-212.</ref>
To je krajša verzija dobro znanega vprašalnika Big Five Inventory, ki sta jo razvila Rammstedt in John, ki za oceno vsake dimenzije uporabi samo dve postavki, ena je pozitivna, druga pa negativna. Študije kažejo, da je BFI-10 zanesljiv, konstruktno in zunanje veljaven in samoocene so visoko stabilne v času. Med posameznimi lestvicami pa obstaja le znatna korelacija. BFI-10 ima skratka sprejemljive psihometrične lastnosti in ga torej lahko uporabljamo, ko smo časovno omejeni, hkrati pa bomo dobili zadovoljivo zanesljive rezultate. Tudi pri tem testu se uporablja Likertova 5-stopenjska lestvica, s pomočjo katere udeleženec oceni, kako zelo se s strinja s postavko.
* Five Item Personality Inventory - FIPI <ref name=Gosling>Gosling, S. D., Rentfrow, P. J., in Swann, W. B. (2003). A very brief measure of the big-five personality domains. Journal of Research in Personality, 37, 504-528.</ref>
Gosling in drugi so razvili tudi inštrument za merjenje petih velikih dimenzij osebnosti, ki je vseboval samo pet postavk. Vsaka postavka je definirana s pomočjo dveh centralnih deskriptorjev in nato še dodatno obrazložena s šestimi drugimi deskriptorji. Čeprav je FIPI po psihometričnih lastnostih nekoliko slabši od standardnih inštrumentov za ocenjevanje velikih petih dimenzij, pa ima vseeno zadovoljivo veljavnost, retestno zanesljivost in konvergenco med lastnimi in ocenami drugih (notranje konsistentnosti pa pri tem testu seveda ne moremo izračunati). To pa pomeni, da lahko FIPI v določenih situacijah, recimo v časovni stiski, brez skrbi uporabimo.
Seveda se tudi tu, kot pri večini kratkih mer, pojavljajo psihometrične pomanjkljivosti, predvsem je problem zanesljivost. Problem je tudi pri določanju latentnih faktorjev ter v tem, da ne moremo imeti tako pozitivnih kot tudi negativnih postavk, zaradi česar lahko prihaja do pristranosti pri ocenjevanju.
* Ten-Item Personality Inventory - TIPI <ref name=Gosling/> <ref>Muck, P. M., Hell, B. in Gosling, S.D. (2007). Construct validation of a short five-factor model instrument. A self-peer study on the german adaptation of the Ten-Items Personality Inventory (TIPI-G). European Journal of Psychological Assessment, 23(3), 166-175. </ref>
Muck, Hell in Gosling so prevedli TIPI v nemščino in ugotovili, da lahko deset unipolarnih postavk deluje kot učinkovit približek za daljše mere pet-faktorskega modela. Vendar pa TIPI-G (kot je bil poimenovan po prevodu v nemščino) ne more doseči nivoja natančnosti, kot ga lahko dosežejo daljši inštrumenti. Zajame le jedra oziroma bistva teh širših (petih) dimenzij.
TIPI-G seveda ni uporaben, ko želimo izčrpne ocene osebnosti ali pa ko posamezni vidiki dimenzij ponujajo boljšo napovedno vrednost kot pa dimenzije same. Če pa nas zanimajo le širše dimenzije in imamo malo časa, pa je seveda ena izmed boljših možnosti TIPI-G. Prednosti le-tega so, da se udeleženci med reševanjem zelo malo (ali pa sploh ne) utrudijo. Uporabimo ga lahko, ko imamo zelo malo časa ali pa nas zanima nek drug konstrukt, na katerega ima osebnost vpliv, slednja pa ni v središču naše pozornosti. Nadalje bi lahko TIPI-G uporabili tudi v veliko novih situacijah, kjer prej ocenjevanje osebnosti ni bilo mogoče. Vendar pa Muck, Hell in Gosling opozarjajo, da so te prednosti le spekulacije, vsaj dokler ne bo TIPI stestiran na relevantih populacijah.
* Mini International Personality Item Pool - Mini IPIP <ref>Donnellan, M.B., Oswald, F.L., Baird, B.M. in Lucas, R.E. (2006). The Mini-IPIP Scales: Tiny-Yet-Effective Measures of the Big Five Factors of Personality. Psychological Assessment, 18(2), 192-203. </ref>
Donnellan, Oswald, Baird in Lucas pravijo, da so imeli nekaj pomislekov pri uporabi TIPI-ja, zato so se lotili konstrukcije lastne kratke mere velikih petih dimenzij. Prvi razlog za to je bil ta, da je zelo težko dobiti zadovoljivo notranjo konsistentnost s samo dvema postavkama za eno dimenzijo in ker ima TIPI zaradi tega večje omejitve pri aplikaciji latentnih spremenljivk. Nadalje so hoteli imeti test, kjer bi bile korelacije med posameznimi dimenzijami karseda nizke. S tem in s povečanjem števila spremenljivk so želeli povečati zanesljivost kratkega testa. Donnellan idr. (2006) so se konstrukcije testa lotili tako, da so skrajšali test IPIP-FFM, ki ima 50 postavk, na samo 20 postavk in ga poimenovali mini-IPIP. Razvili so ga preko petih različnih študij, vsaka dimenzija pa ima dve pozitivni in dve negativni postavki, razen dimenzija Intellect/Imagination, ki ima tri negativne in eno samo pozitivno.
Tudi tu so raziskovalci ugotovili, da skrajšana verzija ne zajema vseh vidikov, tako kot originalna verzija IPIP-FFM, vendar so razlike razmeroma majhne. Tudi retestne korelacije pri ponovnem reševanju po nekaj tednih in po nekaj mesec so zelo podobne tistim pri originalni verziji testa.
Donnellan in drugi verjamejo, da se bo mini-IPIP izkazal za uporabnega, učinkovitega in seveda ekonomičnega, saj je dostopen javnosti in seveda kratek.
* Single-Item Measures of Personality - SIMP <ref name=WoodsHampson/>
| |||