Krajše mere velikih pet: Razlika med redakcijama

'''Krajše mere velikih pet''' Tradicionalno merjenje osebnosti vključuje razmeroma dolge vprašalnike, vendar pa je zaradi vedno večje popularnosti modela velikih pet in mnogih raziskav kjer so dolge mere nepraktične, v zadnjih letih zelo narasla potreba po krajših, a še vedno psihometrično ustreznih merah osebnosti <ref name=WoodsHampson>Woods, S.A. in Hampson, S.E. (2005). Measuring the Big Five with Single Items using a Bipolar Response Scale. European Journal of Personality, 19, 373-390. </ref>.

S krajšimi merami osebnosti omogočimo bolj ekonomično izrabo časa ter preprečimo dolgočasje in utrujenost pri udeležencih, s čimer lažje pridobimo udeležence za sodelovanje v raziskavi ali študiji, saj od le teh večinoma pričakujemo, da bodo sodelovali, ter nam namenili svoj čas in trud, pogosto brez plačila ali nagrade <ref name=WoodsHampson/>. S krajšimi merami torej vsaj preprečimo osip, v najboljšem primeru pa si tako lažje zagotovimo večje število udeležencev, ki sodelujejo in s tem posledično zmanjšamo “prostovoljsko pristranost”, kjer nam v vzorcu ostanejo le udeleženci, ki so bili dejansko pripravljeni sodelovati v vsakem primeru, ne glede na dolžino vprašalnika, kar pa morda ni reprezentativno za celotno populacijo in lahko zmanjša zunanjo veljavnost rezultatov <ref name=Crede>Credé, M., Harms, P., Niehorster, S. in Gaye-Valentine, A. (2012). An Evaluation of the Consequences of Using Short Measures of the Big Five Personality Traits. Journal of Personality and Social Psychology, 102(4), 874-888. </ref>.

Po drugi strani obstajaObstaja kar precej razlogov za pazljivost pri uporabi krajših mer. Pomisleki so večinoma psihometrične narave, saj teorija v osnovi predpostavlja, da s krajšimi merami teže dosežemo zanesljivost in zadostno pokritost celotnega področja merjenja, kar posledično pripelje do neustrezne veljavnosti <ref name=Herzberg>Herzberg, P.Y. in Brähler, E. (2006). Assessing the Big-Five Personality Domains via Short Forms A Cautionary Note and a Proposal. European Journal of Psychological Assessment, 22(3), 139-148. </ref>. Rezultati pridobljeni s krajšimi merami imajo namreč še vedno bolj verjetno manjšo napovedno veljavnost, saj se v primeru, da udeleženec oceni svoje vedenje le na eni postavki, precej zmanjša verjetnost, da prav vedenje zajeto v postavki predstavlja njegovo resnično izraženost merjene lastnosti. Pri merah z večimiveč postavkami je ta napaka manjša, saj isti konstrukt merimo z večjim številom postavk, ki dajo udeležencu boljšo možnost, da v postavkah prepozna svoje vedenje in ga pravilno oceni, ter možnost, da se naključne napake med seboj izničijo, kar posledično poveča zanesljivost in veljavnost <ref name=Crede/>.

Prav tako je pri merah z večimi postavkami lažje slediti socialno zaželenim odgovorom in težavam, ki temu sledijo, pri merah s posameznimi postavkami, pa se ta pristranost nima možnosti izničiti skozi serijo negativno in pozitivno vrednotenih postavk <ref name=Herzberg/>.