Agresivnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kheni (pogovor | prispevki)
Kheni (pogovor | prispevki)
Vrstica 61:
<br />
==== Hormoni ====
Osnovni [[hormon]] povezan z agresivnim vedenjem je [[testosteron]]. Gre za hormon, ki sproži agresivno vedenje v situacijah tekmovalnosti za teritorij in za spolnega partnerja, kar pomeni, da igra glavno vlogo zlasti v [[Reprodukcija|reprodukciji]] (Diaz, 2010). S tem lahko pojasnimo tudi veliko več agresivnega vedenja v času [[Adolescenca|adolescence]], ko posameznik spolno dozoreva (Diaz, 2010).
Za ljudi je značilno, da je nivo testosterona povezan predvsem z izidom tekmovanja. Pri zmagovalcih se npr. pokaže povišan nivo testosterona, medtem ko je pri poražencih obratno (Dabbs, 2000; v: Zuckerman, 2005).
Višji nivo testosterona je tako značilen predvsem za zločince, alkoholike z nasilno zgodovino in celo z ženskami, ki so bile pogosteje nasilne v neizzivalnih situacijah (Zuckerman, 2005).
Poudariti je potrebno tudi, da je delovanje testosterona odvisno od samega konteksta. Pri populaciji normativnih adolescentov bo testosteron povzročal predvsem agresivno tekmovalnost v smislu vodilnosti, [[asertivnost|asertivnosti]], [[sociabilnost|sociabilnosti]] in interesu za spolnost, medtem ko bo pri zločincih povezan predvsem z antisocialno vrsto agresivnosti, ki tudi vodi do kriminalnih dejanj (Zuckerman, 2005).
<br />
 
==== Nevrotransmiterji ====
Pomemben nevrotransmiter pri agresivnem vedenju je predvsem serotonin. Nizek nivo serotonina naj bi namreč bil povezan z višje izraženim agresivnim vedenjem. Nižja raven je namreč tudi prisotna pri nasilnih poskusih samomora, depresiji, stanjih anskioznosti, razdiralnih vedenjih in alkoholizmu (Zuckerman, 2011). Agresivnost je tako lahko tudi pokazatelj večjega samomorilnega tveganja, še preden nastopi depresija. Sama povezava med splošno agresivnostjo in samomorilnostjo pa narašča od srednje k pozni odraslosti (Sher, 2008).