Redakcija: 21:44, 13. januar 2013 uredi Kheni (pogovor \| prispevki) 10 urejanj →‎Molekularna genetika ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:49, 13. januar 2013 uredi razveljavi Kheni (pogovor \| prispevki) 10 urejanj →‎Avtonomno vzburjenje Novejše urejanje →
Vrstica 48: <br /> ==== Avtonomno vzburjenje ==== [[Srčni utrip]] v študijah predstavlja soodnosni faktor antisocialnega vedenja ~~pri~~na vzorcu otrok in mladostnikov (Raine, 2002; v: Zuckerman, 2005). Nižji srčni utrip v stanju mirovanja triletnika je npr. napovedal agresivno vedenje pri starosti 11 let (Raine, Venables in Mednick, 1997; v: Zuckerman, 2005). Izkazalo se je namreč, da je kar 65,5% agresivnih otrok imelo nizek srčni utrip pri treh letih. Pomembni prediktorji agresivnega vedenja so tudi fizični razvoj, motorična aktivnost, [[temperament]], družinski nesporazumi. Razloga za povezavo med agresivnostjo in srčnim utripom naj bi po Raine-u idr. (1997; v: Zuckerman, 2005) bila dva. Avtonomno predvzburjenje je povezano z neustrašnostjo in pomanjkanjem strahu v določenih situacijah, kar naredi antisocialno vedenje bolj verjetno, saj ravno strah pred oškodavanjem inhibira agresivno vedenje. Možen razlog pa je lahko tudi ta, da je agresivno vedenje lahko oblika stimulacije ali iskanja občutij, kot odgovor na nižje vzburjenje, ki je povezano z dolgočasjem. Poseben fenomen, ki ga je v tem kontekstu ravno tako dobro omeniti, so [[Psihopatija\|psihopati]]. TeRazdelimo ~~namreč~~jih lahko ~~razdelimo~~ na tiste, ki so pri svojih dejanjih uspešni in jih nikoli ali redkokdaj ulovijo in kaznujejo, ter na tiste, ki so pri svojih dejanjih neuspešni in se vedno znova in znova znajdejo za zapahi. V študiji so ugotovili, da je razlika med tema dvema skupinama predvsem ta, da je nižja vzburjenost pogostejša pri neuspešnih, kar vodi do bolj impulzivnih osebnostnih potez, ki se izražajo v nepremišljenih dejanjih. Hkrati pa je razlog za to, da se vedno znova znajdejo v zaporih, tudi ta, da so predvsem neobčutljivi za kaznovanje in tako le-to nanje nima pravega učinka (Ishikawa, Raine, Lencz, Bihrle in Lacasse, 2001; v: Zuckerman, 2005). <br /> ==== Kortikalno in subkortikalno vzburjenje ==== Možgansko delovanje so merili (z EEG) pri nasilnih zločincih. Izkazalo se je, da gre pri približno 43% zelo nasilnih posameznikih za abnormalno delovanje možganov, kar pomeni, da je njihovo možgansko valovanje drugačno od normativne populacije (Volavka, 1995; v: Zuckerman, 2005). Nato so abnormalnosti locirali in izkazalo se je, da se jih največ pojavlja v temporalnem predelu možganov. Tudi epilepsija temporalnega predela je omogočila večje razumevanje povezave z agresivnostjo. Pri tovrstni epilepsiji prihaja namreč do avtomatskega nasilnega vedenja. Pri tem gre za okvarjeno delovanje tako temporalnega režnja kot amigdale, ki je sicer povezana z čustvi jeze in strahu. Amigdala je v soodvisnem odnosu s frontalnim režnjem, kar pomeni, da ko en del deluje, je delovanje drugega dela v pojemanju. Frontalni reženj tako ustvarja mirno in spokojno vedenje, kadar je v prevladi (Diaz, 2010).

Agresivnost: Razlika med redakcijama