Agresivnost: Razlika med redakcijama

Vedenja, ki se kažejo kot [[impulzivnost]], iskanje občutkov in antisocialna vedenja, so pogosto povezana predvsem z razmerjem med [[MAO-A]] in –B[[MAO–B]] (mono-amino oksidaze) geni. Prispevek tovrstnih genov so ugotovili z raziskavami na miših, kjer so jim oba gena izločili oz. onemogočili njihovo delovanje. Onemogočeno delovanje MAO-A gena je povzročilo povečano agresivnost, medtem ko onemogočeno delovanje MAO-B gena ni imelo tega učinka (Shih in Chen, 1999; v: Zuckerman, 2005). Razlog temu je predvsem ta, da izločen MAO-A povzroči povečan nivo [[serotonin|serotonina]] in [[norepinefrin|norepinefrina]] v [[Mali možgani|malih možganih]], [[frontalni korteks|frontalnem korteksu]] in [[hipokampus|hipokampusu]]. Miš se je tako v kletki agresivno odzivala na drugo miš brez dodatne provokacije (Zuckerman, 2005). Pomanjkanje MAO-A in -B gena pa povzroči povečano odzivnost na stres.

Poleg serotonina sta pomembna nevrotransmiterja tudi [[norepinefrin]] in [[dopamin]], ki prav tako vplivata na agresivno vedenje. Tukaj igra pomembno vlogo [[kateholometiltransferaza|katehol-o-metiltransferaza]] (COMT), ki je vključena v inaktivacijo prej omenjenih kateholaminovih nevrotransmiterjev. Oblika alela, ki je povezana z nizko aktivnostjo COMT-a, je bila najpogostejša pri nasilnih poskusih samomora. Nizka aktivnost COMT-a poveča agresivno vedenje in dopaminergično aktivnost v [[prefrontalni predel |prefrontalnem predelu]] možganov, kar vodi do izražanja [[jeza|jeze]] in nasilnega vedenja (Zuckerman, 2005).

Dednost sama namreč pa vendar ne more igrati vodilne vloge pri izraženosti poteze agresivnosti zato, ker obstajajo mehanizmi, ki omogočajo inhibicijo tovrstnega vedenja, kot je npr. razvoj frontalnega režnja. So pa ti mehanizmi lahko tudi kulturno pogojeni, kot npr. pravila, [[ideologija|ideologije]], predvidene oblike vedenja, ki so nam posredovane v vsakodnevnem življenju (Diaz, 2010).