Agresivnost: Razlika med redakcijama

'''Agresivnost''' je širši [[Psihologija|psihološki]] pojem, ki opredeljuje komponentno posameznikove osebnosti. Lahko se izraža v treh oblikah: vedenjski (psihična in fizična agresivnost), čustveni (jeza) in v obliki drže do nekega objekta oz. subjekta (sovražnost). Na splošno gre za težnjo posameznika, da nekomu povzroči škodo ali pa pridobi določen nadrejeni status v [[hieararhično]] urejeni skupnosti.

Klasifikacija agresivnosti, ki se pojavlja predvsem pri živalih (npr. opice, psi), se nanaša predvsem na situacije, ki agresivnost izzovejo. Gre za situacije, ki izzovejo strah, bolečino, kjer je ogroženo življenje mladičev, kjer je ogrožen teritorij, v situacijah parjenja in plenjenja. Slednjo agresivnost tudi imenujemo [[Plenilstvo|'plenilska']]' agresivnost in ne vključuje ne jeze ali kakršnihkoli močnih čustev, ampak vključuje občutek vzburjenja, ki je primerljiv z občutkom, ki ga ljudje doživljajo ob iskanju doživetij in vzburjenja (Zuckerman, 2005). Podobno vedenje kot pri 'plenilski' agresivnosti, značilni za živali, se pojavi tudi pri seksualnih [[Sadizem|sadistih]], ki so predvsem nečustveni, vendar se vzburijo ob trpljenju drugih, navadno svojih žrtev (Cosyns, 1998; v: Zuckerman, 2005).

Ekstremna oblika agresivnega vedenja je umor, vendar gre tudi pri tovrstnem dejanju za različne oblike. [[Uboj|Impulzivni umor]] izhaja namreč predvsem iz situacije, v kateri je s strani morilca prisotna ekstremna jeza, ki je odgovor na določeno provokacijo ali celo grožnjo. Druga vrsta umora pa je naklepni oz. premišljeni umor, ki je manj čustveno intenziven in bolj instrumentalne narave, kar pomeni, da je narejen z nekim namenom oz. se morilcu zdi uporaben (Stanford, Houston, Villemarette-Pittman in Greve, 2003; v: Zuckerman, 2005). Predvsem impulzivna oblika agresivnosti ima več bioloških osnov oz. predispozicij kot premišljena oblika agresivnosti.

[[Opiati|Opiati]] in alkohol imajo velik učinek na agresivno vedenje. Otežujejo namreč [[inhibicijo]] agresivnega vedenja, kar pomeni, da pod vplivom drog osebe z nasilnimi predispozicijami težje nadzorujejo svoje vedenje. Tvegano je tudi prenehanje dolgoročne uporabe drog, saj je eden izmed stranskih učinkov [[Abstinenca|abstinence]] tudi povečana razdražljivost. Tako zaradi drog lahko postanejo agresivne tudi osebe, ki sicer nimajo predispozicij za tovrstno vedenje.

Posebej nevarni so npr. [[Kokain|kokain]] in [[Amfetamin|amfetamini]], ki povzročajo panaroidno[[paranoidno psihozo]], ki vodi do raznih [[halucinacija|halucinacij]] ter [[Iluzija|iluzij]], ki vključujejo nasilje ter posledično tudi vodijo do nasilnega oz. agresivnega vedenja. Biološka razlaga tovrstnega pojava se nanaša na to, da omamljenost s kokainom in amfetamini deluje na delovanje in nivo [[kateholamini|kateholaminov]] v možganih, ki imajo vpliv na pojav agresivnega vedenja.

Antisocialno in nasilno vedenje sta posledica jemanja drog, vendar predvsem v primerih, ko ima posameznik tudi predispozicijo za tovrstna vedenja. Lahko pa imajo droge tudi vpliv na spremembo osebnosti, čemur pravijo [[''Jekyll in Hyde'' efekt]]. Do tega pride zaradi tega, ker vplivajo na spremembo praga agresivnega vedenja.