Caserta (pokrajina): Razlika med redakcijama

| [[Prebivalstvo]] || 899920.248560 (20062012)

| [[Gostota prebivalstva|Gostota]] || 341349

Glavno mesto je Caserta, ostale večje občine so (podatki 311.12.2006 januar 2011):

| align="right" |7978.632669

| align="right" |5251.365676

| align="right" |40.139360

| align="right" |38.157587

| align="right" |33.713521

| align="right" |2627.558142

| align="right" |23.179870

| align="right" |22.860631

Področje je [[vulkan]]skega značaja. [[Zgodovinar]] [[Orozij]] (''Paulus Orosius''), ki je živel na prelomu [[4. stoletje|četrtega]] in [[5. stoletje|petega stoletja]], poroča o nenadni razpoki v terenu, ''iz katere se je dvignil visok plamen, ki je gorel brez prestanka tri dni in tri noči in je uničil vso zemljo daleč naokoli''. Ta izbruh naj bi po mnenju nekaterih zapustil kotanjo, v kateri se danes nahaja jezero [[Naravni rezervat Lago Falciano|Falciano]] [falčàno]. Jezero je res vulkanskega izvora in je bilo dolgo časa le [[zbirnik]] [[voda]], ki so se stekale vanj iz sosednjih vrhov. Vse področje je bilo zasebni [[lovski rezervat]] [[Bourboni|Borboncev]], dokler ni [[Ferdinand II. Dveh Sicilij|Ferdinand II.]] leta [[1830]] ukinil lov in dal bonificirati ozemlje. Urejana sta bila redni dotok in odtok iz jezera, kar je ustalilo njegovo obliko in ga prečistilo. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so bili preusmerjeni vanj še drugi manjši pritoki. Leta [[1970]] je bilo izvršeno globinsko čiščenje voda, čigar glavni namen

V [[italijanske občine|občini]] Caserta se nahaja takoimenovana ''Kraljeva rezidenca'', ena od najlepših [[Evropa|evropskih]] palač, ki je tudi vključena v [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|seznam]] [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Zgraditi jo je dal [[Bourboni|borbonski]] [[kralj]] [[Karel III. Španski|Karel III.]], ki je nameraval prenesti vse državne urade v Caserto in povezati ta novi sedež oblasti in [[Neapelj]] z 20 km dolgim [[drevored]]om. Povezava med mestoma se ni popolnoma uresničila in celo mogočna kraljeva palača je ostala brez predvidene [[kupola|kupole]] in brez vogalnih trdnjav, ki so bile načrtovane za obrambo. Toda tudi brez teh dodatkov je poslopje, skupaj s svojim ogromnim parkom, impozantno. Načrt je izdelal [[Luigi Vanvitelli]], ki je tudi vodil dela do svoje smrti leta [[1773]], ko muga je nasledil sin Carlo. Gradnja je potekala od leta [[1752]] do leta [[1780]]. Poslopje ima vsega 1200 sob s skupno 1790 okni. Park, skozi katerega je dal Vanvitelli speljati samostojen [[vodovod]], zavzema površino 120 ha. Na dnu parka velik [[slap]] donaša vodo šestim monumentalnim [[fontana]]m, ki se vrstijo proti palači. - Danes se v rezidenci večkrat vrtijosnemajo [[film]]i, posebno v slučaju, ko je treba prikazati notranjost kake [[cerkev (zgradba)|cerkve]], za filmanje katere ni bilo moč dobiti dovoljenja [[katoliška cerkev|cerkvenih]] oblasti. Tak primer je bil recimo film ''[[Angeli in demoni (film)|Angeli in demoni]]'', za uprizoritev katerega katoliška cerkev ni hotela dati na razpolago nobene cerkve, saj se ni strinjala z njegovo vsebino..