Psihoticizem: razlika med redakcijama

dodanih 11 zlogov ,  pred 8 leti
m (slog)
[[Hans J. Eysenck|Eysenck]] je s sodelavci razvil različne samoocenjevalne vprašalnike ([[Eysenckov osebnostni vprašalnik]]) za merjenje psihoticizma, tako za odrasle kot tudi za otroke <ref name="psihoticizem"> Heath, A. C. in Martin, N. G. (1990). Psychocitism as a dimension of personality: a multivariate genetic test of Eysenck in Eysenck´s psychoticism construct. ''Journal of personality and social psychology'', 58 (1), 111–121. </ref>. Posameznik z visokim dosežkom na lestvici psihoticizma je opredeljen kot hladen, neoseben, nezmožen sočustvovanja, neprijazen, neiskren, čudaški, nečustven, antisocialen, s paranoidnimi idejami, da so drugi naperjeni proti njemu, ni pripravljen pomagati drugim in ni zmožen uvida. Posameznike z visoko izraženim psihoticizmom velikokrat najdemo med zaporniki, shizofreniki in odvisniki od alkohola ali drog <ref name="psihoticizem" />.
==Povezanost z drugimi osebnostnimi modeli==
Tudi večina drugih osebnostnih modelov vsebuje dimenzijo, ki je primerljiva psihoticizmu. Na primer v pet-faktorskem modelu osebnosti ([[velikih pet faktorjev osebnosti|petfaktorskem modelu osebnosti]]) sta to [[sprejemljivost]] in [[vestnost]] <ref name="psih" />, v Zuckermanovem modelu je to dimenzija impulzivnost-nesocializirano iskanje dražljajev <ref name="psih" />, Cloningerjeva lestvica iskanja novosti vključuje impulzivnost in raziskovanje, Tellegenova dimenzija zadržanost (angl. »constraint«), ki vključuje kontrolonadzor, izogibanje nevarnosti in tradicionalizem, pa bi lahko bila inverzna lestvici psihoticizma ali impulzivnosti. <ref name="zuckerman"> Zuckerman, M. (2005). ''Psychobiology of Personality''. New York: Cambridge University Press. </ref>
 
==Opombe in reference==
3.736

urejanj