Kvantitativna genetika: razlika med redakcijama

m
(→‎Opombe in reference: povezave na druge wp)
* ne pove nam ničesar o posamezniku – kolikšen delež neke lastnosti pri posamezniku lahko pripišemo genetskim oz. okoljskim vplivom;
* koeficienta dedljivosti ne moremo posploševati iz ene populacije na drugo;
* dedljivost je nenatančna statistika in zahteva velike vzorce za zanesljive rezultate.<ref name=Zuckerman2005/><ref name=Kimble1993>Kimble, G.A. (1993). Evolution of the Nature–Nurture Issue in the History of Psychology. V Plomin, R. in McClearn, G.E. (ur.), ''Nature, Nurture, and Psychology'' (str. 3–25). Washington, DC: American Psychological Association.</ref>
 
Upoštevati je potrebno še, da visok koeficient dedljivosti ne pomeni, da okolje nima nobenega vpliva – okolje ima namreč lahko enak vpliv na vse pripadnike populacije. Primer tega je telesna višina, katere dedljivost je ,90, vendar se je med generacijami zaradi okoljskih vplivov spreminjala.<ref (Kimble, 1993).name=Kimble1993/> Velja pa tudi obratno: če je koeficient dedljivosti nizek, to lahko pomeni, da gre za univerzalne gene – npr. dedljivosti lastnosti, da hodimo po dveh nogah, je enaka nič (če je izračunana na vzorcu ljudi), vendar nanjo vplivajo geni, ne okolje.
 
== Opombe in reference ==
3.736

urejanj