Slovenska glasba: Razlika med redakcijama

'''Slovenska glasba''' je sestavni del [[Zahodna Evropa|zahodnoevropske]] glasbene [[kultura|kulture]] in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem [[Avstrija|Avstrije]], severne [[Italija|Italije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]. V skladu z geografsko raznolikostjo in družbenimi razmerami, ki so se v preteklosti porajale na območju Slovenije, je razvidna tudi relativno bogata glasbena preteklost. V grobem razlikujemo [[ljudska glasba|ljudsko]] glasbo in [[umetna glasba|umetno]] (ali umetniško, komponirano glasbo: [[posvetna glasba|posvetno]], [[cerkvena glasba|cerkveno]], [[zabavna glasba|zabavno]]). Hkrati ločimo resno in zabavno glasbo.

 

V času [[NOB]] so nastale potrebe po skladbah, ki bi bile dostopne ljudskim množicam, zato so se modernistični koncepti v slovenski glasbi vse do leta 1950 nekoliko omilili. Glasba NOB je med ostalim vključevala ponarodele in ljudske borbene oz. puntarske pesmi, delavske pesmi iz obdobja [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] ter [[fašizem|protifašistične]] pesmi iz [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]. Po obdobju kulturnega molka je bila izvajana predvsem zborovska glasba na partizanskih zborovanjih, razvoju pa je pridonesel tudi [[Radio OF]]. Po vojni je večina pred- in medvojnih skladateljev nadaljevala svoje delo, tisti, ki so bili pred vojno modernisti, so se le polagoma vrnili nazaj k radikalnejšemu iskanju nove glasbe.

 

[[Slika:PiscalDivjeBabe.jpg|thumb|125px|left|Neandertalčeva piščal]]

Na ozemlju Slovenije so pred naselitvijo Slovencev v 6. stoletju bivala [[Iliri|ilirska]] in [[Kelti|keltska]] plemena, domneve o njihovi glasbeni kulturi pa so podkrepljene z redkimi znanstvenimi dokazi. Med pomembne [[arheologija|arheološke]] najdbe sodi upodobitev trstenih piščali<ref>[http://www.etno-muzej.si/sl/razstave-sem/zatrobi-na-glas-leseni-rogovi-na-slovenskem Slovenski etnografski muzej: Zatrobi na glas!]</ref> na [[Situla z Vač|situli z Vač]] iz [[Halštatska doba|halštatske dobe]]. Še starejša je piščal, najdena v [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], izdelana iz spodnje čeljustnice<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/323-potocka-zijalka Enciklopedija slovenske naravne in kulturne dediščine: Potočka zijalka]</ref> [[jamski medved|jamskega medveda]]. Najpomembnejša in najstarejša je [[paleolitik|paleolitska]] t. i. ''Neandertalčeva piščal'', ki je bila najdena leta 1995 v podzemni jami [[Divje babe]] v bližini [[Cerkno|Cerknega]]. Izdelana je iz [[stegnenica|stegnenice]] mladega jamskega medveda, v katero so izvrtane luknjice<ref>[http://av.zrc-sazu.si/pdf/56/AV_56_Turk_et_al_CT.pdf Rezultati računalniške tomografije najstarejše domnevne piščali iz Divjih bab I], Arheološki vestnik 56, 2005.</ref>, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. Njena starost je ocenjena na 50.000 do 60.000 let<ref>[http://www.divje-babe.si/index.php?str=4_slo Arheološki park Divje Babe]</ref> in je domnevno najstarejše glasbilo na svetu<ref>[http://www.nms.si/slovensko/10_razstave/stalne/nPiscal.html Narodni muzej Slovenije: Piščal iz Divjih bab]</ref>.