Vietnamska vojna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
Vrstica 99:
[[31. januar|Enaintridesetega januarja]] [[1968]] so sile severnega Vietnama in pripadniki Vietkonga v Južnem Vietnamu začele obsežne vojaške operacije proti vojski južnega Vietnama, ameriški vojski in njenim zaveznikom. Namen operacij je bil uničiti vojaške postojanke ter med civilisti zanetiti upor ki bi pregnal Američane. Američani o prihajajoči ofenzivi niso vedeli kaj dosti kar je bil za njih hud udarec saj nanjo sploh niso bili pripravljeni. Glavni napad se je začel zgodaj zjutraj na praznični dan [[31. januar]]ja, na prvi dan novega leta po vietnamskem lunarnem koledarju. Osemdeset tisoč pripadnikov severnega Vietnama in komunistov je napadlo več kot 100 mest in 72 okrajev. Dan prej so udarili po ameriških in južno vietnamskih vojaških oporiščih v Nhe Trangu, Ban Me Thuotu, Kontumu, Hoi Anu, Tuy Hoau, Da Nangu, Qui Nhonu in Pleiku. Vsi napadi so potekali na enak način; napad se je začel z minometnim napadom kateremu je nato sledil še pehotni napad pripadnikov Vietkonga z podporo redne vojske severnega Vietnama. Napadalce so dostikrat vodili lokalni vodiči. Napadi po državi niso bili koordinirani kar se je izkazalo kot velika slabost, zato so Američani in njihovi zavezniki do konca dneva odbili večino napadov.
 
Napad na Saigon, Hue, Phu Bai, Cholon, Gin Dinh ter ostala mesta se je začel v zgodnjih jutranjih urah 31. januarja. Najbolj sta bila na udaru Saigon in Hue. V Saigonu so bili napadeni: letalska baza Tan Son Nhut, predsedniška palača, mornariško poveljstvo, nacionalni radio in ameriška ambasada. Najbolj dramatičen je bil napad na ameriško ambasado v katero so si napadalci vtrli pot z razstrelivom, nato pa so streljali vse povprek, do devete ure zjutraj so bili vsi napadalci mrtvi ali pa zajeti. Napadenih je bilo tudi več policijskih postaj in vojaških postojank po vsem mestu. Po mestu so začeli krožiti eksekucijski oddelki Vietkonga, ki so lovili in morili vse, ki so bili kakor koli povezani z južno vietnamsko politikipolitiko in vojsko. [[1. februar|Prvega februarja]] je general Nguyen Ngoc Loan na ulici pred kamerami javno ustrelil častnika Vietkonga, pri čemer je nastala znamenita slika, ki je kasneje postala simbol vietnamske vojne. Med spopadi je Vietkong zasedel več mestnih četrti, v katerih so nato izbruhnili ostri spopadi, ki so dostikrat potekali od hiše do hiše. Boji za Saigon so se končali [[7. marec|7. marca]] 1968.
[[Slika:Vietcong 2.jpg|thumb|left|200px|Pripadnik Vietkonga v podzemnem tunelu.]]
Na dan ofenzive se je začel napad tudi na pred kolonialno mesto Hue. Komunistične sile so že prvi dan ofenzive z 7.500 vojaki dobesedno preplavile obrambne položaja južno vietnamske vojne. Ker vojska južnega Vietnama ni več obvladovala razmer so ji na pomoč priskočile ameriške čete iz osem kilometrov oddaljenega Pha Baina. Po prihodi ameriških okrepitev so se začeli 25 dnevni krvavi spopadi za vsako hišo in ulico. Ker je bilo mesto spomeniško zaščiteno Američani sprva niso uporabljali težkega orožja, ko pa so postali boji vedno bolj krvavi so posegli tudi po težkem topništvu in tankih, ki so mesto popolnoma uničili. Med boji je umrlo 216 ameriških vojakov 1.609 pa je bilo ranjenih. Trpelo je tudi civilno prebivalstvo, med kratkotrajno okupacijo je Vietkong v mest in okolici postrelil preko 2.800 civilistov, ki se tako ali drugače niso skladali s komunističnimi ideologijo.