Rimsko državljanstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{v delu}} thumb|upright=1.5|Risba bronaste plošče (''[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimsk... |
Pravice |
||
Vrstica 13:
* Sužnje so sprva obravnavali kot osebno lastnino brez vseh pravic. Sčasoma so jim z zakoni podelili nekaj pravic. Osvobojeni so bili lahko z [[manumisija|manumisijo]] ali z oporoko po smrti njihovega gospodarja. Sužnji so se pri vključevanju v javno življenje po osvoboditvi zaradi družbenega snobizma soočali s številnimi ovirami, četudi je bilo načelo, da lahko postaneš rimski državljan tudi po zakonu in ne samo z rojstvom, poznano že iz [[rimska mitologija|rimske mitologije]]: ko je [[Romul]] premagal [[Sabinci|Sabince]], je vojnim ujetnikom obljubil, da bodo postali rimski državljani.<ref>Plutarh, ''Romulovo življenje'', 16.4.</ref>
* Osvobojenci so bili osvobojeni sužnji. Državljanstva niso dobili avtomatsko, poleg tega pa niso imeli nekaterih pravic, na primer pravice do opravljanja izvršilne [[Magistrat|magistrature]]. Otroci osvobojencev so bili rojeni kot svobodni državljani. Eden od njih je bil na primer [[Horac]], katerega oče je bil osvobojenec. Med osvobojence so spadale tudi njihove žene.
==Pravice rimskih državljanov==
Pravice posameznega rimskega državljana so bile odvisne od zgodovinskega obdobja, mesta njegovega rojstva in zaslug za državo. Državljani so imeli na splošno naslednje pravice:
* '''''Jus suffragiorum''''': pravica do glasovanja v rimskih skupščinah.
* '''''Jus honorum''''': pravica do kandidiranja za javne funkcije.
* '''''Jus commercii''''': pravica do sklepanje veljavnih pogodb in pravica do lastništva.
* ''Jus gentium'': posebna zakonodaja, ki se je razvila v 3. stoletju zaradi naraščajočih rimskih mednarodnih stikov in poslovanja rimskih državljanov s tujci. ''Jus gentium'' je bil torej rimska kodifikacija na široko sprejetega mednarodnega trgovskega prava, ki je temeljilo na zelo razvitem trgovskem pravu grških mestnih držav in drugih pomorskih sil.<ref>''Roman Law'', The Columbia Encyclopedia, 6. izdaja, New York, Columbia University Press [http://www.bartleby.com/65/ro/Romanlaw.html]. Pridobljeno dne 28. julija 2007.</ref> Pravice, ki jih je predpisoval ''jus gentium'', so veljale za vse prebivalce ne glede na njihovo državljanstvo.
* '''''Jus connubii''''': pravica do sklepanja veljavne zakonske zveze, pravica družinskega očeta (''paterfamilias'') do njegovih družinskih članov in pravica otrok iz takšnih zakonov do rimskega državljanstva.
* '''''Jus migrationis''''': pravica do ohranitve državljanskih pravic po preselitvi v ''polis'' s primerljivim pravnim položajem. ''Cives romani'' na primer so po zakonu ''colonia civium Romanorum'' obdržali vse svoje pravice tudi po preselitvi v rimsko kolonijo. To pravico in ''jus Latii'' so obdržali tudi [[Latinci]], ki so se preselili v drugo latinsko državo ali latinsko kolonijo (''Latina colonia''). Če se je rimski državljan preselil v kolonijo z nižjim pravnim položajem, ni obdržal svojih državljanskih pravic. Pravice rimskih državljanov, ki so se preselili v latinsko kolonijo, so se znižale na raven pravic po ''jus Latii'', zato je morala biti takšna preselitev prostovoljna.
* Pravica do neplačevanja nekaterih davkov in imuniteta do nekaterih drugih zakonskih obveznosti, predvsem lokalnih odlokov in predpisov.<ref>[http://catholic-resources.org/Bible/Social_Aspects.htm ''Catholic Resources'']</ref>
* Pravica do sproženja in vodenja sodnega postopka.
* Pravica do zakonitega sojenja pred ustreznim sodiščem in pravica do obrambe.
* Pravica do pritožbe nad odločitvami magistratov in priziva na sklepe nižjega sodišča.
* Rimski državljani niso smeli biti mučeni in bičani niti obsojeni na smrt, razen za izdajo.
* Če je bil rimski državljan obtožen za izdajo, je imel pravico do sojenja v samem Rimu. Če je bil tudi tam obsojen na smrt, ni smel biti obsojen na smrt s križanjem.
* Rimsko državljanstvo je bilo pogoj za vstop v [[rimska legija|rimske legije]], ki so ga včasih zavestno prezrli. Drugi rimski prebivalci so se lahko vključili samo v pomožne enote (''auxillia''). Po opravljeni službi so jim podelili rimsko državljanstvo.
==Sklici==
| |||
