Računalnik: Razlika med redakcijama

Računalnik je naprava, ki obdeluje podatke v skladu s seznamom ukazov, katerega imenujemo [[Računalniški program|program]]. Računalniki se pojavljajo v številnih fizičnih oblikah. Prve naprave, ki so podobne današnjim računalnikom, so iz sredine [[20. stoletje|20. stoletja]] (okoli [[1940]]-[[1941]]), čeprav so zasnova računalnika in mnogi računalniku podobni stroji obstajali že prej. Zgodnji elektronski računalniki so bili velikosti večje sobe in so porabili toliko [[energija|energije]], kot je porabi več sto sodobnih računalnikov skupaj. Moderni računalniki so zasnovani na relativno majhnih [[integrirano vezje|integriranih vezjih]] in so milijon- do milijarde- krat bolj zmogljivi, zasedejo pa le malo prostora. Dandanes so enostavni računalniki lahko narejeni tako majhni, da se jih lahko vgradi v ročno [[Ura (naprava)|uro]], poganja pa jih [[baterija (elektrika)|baterija]] ure. Osebni računalniki mnogih izvedb so simboli informacijske dobe in so po mnenju mnogih ljudi to, kar bi naj pomenila beseda »računalnik«. Kljub temu je najpogostejša oblika računalnika v današnji rabi vgradni računalnik. Vgradni računalniki so majhne, preproste naprave, ki so pogosto uporabljene za nadzor nad drugimi napravami, najdemo jih lahko npr. v vojaških letalih, tovarniških robotih, digitalnih kamerah in celo otroških igračah. Računalnik je vsestranski zaradi sposobnosti shranjevanja in izvajanja množice ukazov, imenovanih programi. Po tem se razlikuje od navadnega [[kalkulator]]ja. [[Church-Turingova teza]] je matematična izjava o tej vsestranskostii
anskosti: Vsak računalnik z določeno minimalno sposobnostjo je v principu sposoben opravljati iste naloge kot katerikoli drugi računalnik. Torej so računalniki s sposobnostjo in kompleksnostjo, ki se vrsti od osebnih digitalnih asistentov do superračunalnikov, zmožni opravljati iste računske naloge, če imajo dovolj časa in prostora za shranjevanje podatkov.!