Golnik: Razlika med redakcijama

'''Golnik''' je [[naselje]] v [[mestna občina Kranj |Mestni občini Kranj]]. Zaradi blage in ugodne klime v kraju deluje že od leta 1921 eno izmed najboj znanih [[Evropa|evropskih]] zdravilišč za pljučne bolezni (Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik). Zdaj poleg pljučnih zdravijo tudi srčne in alergijske bolezni.

Nekdaj kmečko naselje, danes pa primestno delavsko naselje leži na sončni legi, dostikrat nad toplotno inverzijo, ob vznožju [[Kriška gora|Kriške gore]]. Večina prebivalstva je zaposlenih v zdravilišču, pa tudi v Kranju in Tržiču[[Tržič]]u. Kmečkega prebivalstva je malo.

Golnik je ob delavnikih s Tržičem[[Tržič]]em, Kranjem[[Kranj]]em in [[Ljubljana|Ljubljano]] (s slednjima tudi ob nedeljah[[nedelja]]h in praznikih) povezan z [[Alpetour |medkrajevnimi avtobusnimi linijami]].

Golnik se v starih listinah prvič omenja [[1436]] kot [[fevd]] [[Celjski grofje |Celjskih grofov]]. V 16. stoletju je tu [[Jurij Kreutzer]] zgradil [[grad]] (Kreutzhof), ki se je v 17. stoletju skupaj z naseljem preimenoval po novih lastnikih v Gallenfels.

Grad so sredi [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] začeli namensko uporabljati kot zdravilišče za bolne in ranjene vojake s [[soška fronta|soške fronte]]. Po razmahu revščine in s tem tuberkuloze v dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja je na Golniku nastala bolnišnica za pljučne bolezni. Med drugo svetovno vojno in po njej je doživela še nekaj dozidav. Po drugi svetovni vojni so na Golniku zaradi pomanjkanja kadra zgradili tudi šolo za medicinske sestre in strežnice. Zgradbo so kasneje predelali v stanovanjsko zgradbo, v t.i. samski blok. Kasneje so na Golniku zgradili še štiri stanovanjske bloke. Vmes so odobrili tudi zazidalne načrte za t.i. Mali Triglav v šestdesetih in Kadrovski hrib konec sedemdesetih za individualno pozidavo.