Plenitev Rima: Razlika med redakcijama

'''[[Plenitev Rima (390 pr. n. št.)|Prva plenitev Rima]]''': leta [[390 pr. n. št.]] vderejoso vdrli v mesto [[Kelti]] pod poveljstvom Brena. Znamenit je Brenov odgovor na pritožbe [[Rimljani|Rimljanov]] zaradi nepravilnega tehtanja [[zlato|zlata]], s katerim so se morali odkupiti. Namesto, da bi krivico popravil, je Bren dodal svoj težki [[meč]] na [[utež]]e in izjavil: »Gorje premaganim!« (''Vae victis!'')

'''[[Plenitev Rima (410)|Druga plenitev Rima]]''': leta [[410]] zasedejoso mesto zasedli [[Vizigoti]] pod poveljstvom [[Alarik I.|Alarika]]. Po petmesečnem obleganju so nekateri sestradani meščani skrivaj odprli mestna vrata. Alarik je svojim ukazal, naj ne plenijo [[cerkev (zgradba)|cerkva]] in naj zapustijo mesto po treh dneh. Prav zaradi tega je bila plenitev še bolj okrutna in popolna. Niso se je udeležili samo gotski vojščaki, ampak tudi veliko bivših [[suženj|sužnjev]], ki so se hoteli maščevati nad prejšnjimi gospodarji.

'''[[Plenitev Rima (455)|Tretja plenitev Rima]]''': leta [[455]] opustošijoso opustošili Rim [[Vandali]]. Rimljani so še dobro pomnili obleganje iz leta 410, zato so se podalipredali že po treh dneh. [[Papež Leon I.]] je od Genserika dosegel le toliko, da njegovi vojščaki niso z ognjem in mečem pokončali ljudstva in imetja. Plenitev se je vršila »na miren način« in je trajala štirinajst dni.

'''[[Plenitev Rima (1527)|Četrta plenitev Rima]]''': leta [[1527]] se polastije polastil Rima [[Karel V. Habsburški]]. Dolgoletno politično spletkarjenje [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] je končno privedlo do tega, da je Karel V. poslal nad Rim svoje ''landsknehte''. Papež si je rešil življenje samo z žrtvovanjem večine svoje [[švicarska garda|švicarske garde]]. Landsknehti so bili [[najemnik]]i. in koKo je njihov poveljnik padel v bitki, ni bilo več nikogar, ki bi jim jamčil plačo, zato so se smatrali upravičene, da premagano mesto oplenijo. Plenitev je trajala skoraj celo leto, dokler ni papež pristal na kronanje Karla V. za cesarja.