Znojenje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hiša100 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Hiša100 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
V človeku lahko najdemo dve vrsti [[žleza znojnica|žlez znojnic]]: [[eccrina žleza|eccrine žleze]] in [[apocrina žleza|apocrine žleze]]. Eccrine žleze znojnice so razporejene po večjem delu telesa.
 
Pri [[Ljudje|ljudeh]] je potenje predvsem sredstvo za [[Termoregulacija|termoregulacijo]], ki se doseže z izločanjem bogate vodne raztopine iz eccrinih žlez. Najvišja stopnja potu pri odraslih je lahko vse do 2-4 litrov na uro ali 10-14 litrov na dan (10-15 g / min • m²). <ref>Jessen,C., Temperature regulation in humans and other mammals, Springer, Berlin, 2000, 193 pp</ref><ref>Mack,G.W. and Nadel,E.R., Body fluid balance during heat stress in humans. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of physiology. Section 4: Environmental physiology, Oxford University Press, New York, 1996, pp. 187-214</ref> <ref>Sawka,M.L., Wenger,C.B., and Pandolf,K.B., Thermoregulatory responses to acute exercise-heat stress and heat acclimation. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of phys</ref> [[Izhlapevanje]] potu s površine kože ima hladilni učinek zaradi proizvajanja [[latentna toplota|latentne toplote]] ob izhlapevanje vode. Zato se v [[Vročina|vročem]] vremenu ali ko se posameznikove mišice ogrejejo zaradi fizičnega napora proizvaja več znoja. Pri živalih z nekaj žlezami znojnicami, kot so [[psi]], so dosegli podobne rezultate pri regulaciji temperature z sopihanjem pri katerem izhlapeva voda iz vlažne sluznice ustne votline in [[Žrelo|žrela]]. [[Primati]] in konji imajo pazduhe od koder se izloča znoj, kot pri ljudeh. Čeprav potenje zaznamo pri različnih vrstah sesalcev<ref>{{cite journal |author=Goglia G |title=[Further research on the branched sweat glands in some mammals (Cavia cobaya, Sus scrofa, Equus caballus).] |language=Undetermined |journal=Bollettino Della Società Italiana Di Biologia Sperimentale |volume=29 |issue=1 |pages=58–60 |year=1953 |month=January |pmid=13066656}}</ref> <ref>{{cite journal |author=Robertshaw D, Taylor CR |title=Sweat gland function of the donkey (Equus asinus) |journal=The Journal of Physiology |volume=205 |issue=1 |pages=79–89 |year=1969 |month=November |pmid=5347721 |pmc=1348626 |url=http://www.jphysiol.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=5347721}}</ref> jih je med njimi razmeroma malo takšnih kot so ljudje in konji, ki proizvajajo velike količine znoja, da bi se ohladili. <ref>{{cite journal |author=McDonald RE, Fleming RI, Beeley JG, ''et al.'' |title=Latherin: A Surfactant Protein of Horse Sweat and Saliva |journal=PLoS ONE |volume=4 |issue=5 |pages=e5726 |year=2009 |pmid=19478940 |pmc=2684629 |doi=10.1371/journal.pone.0005726 |editor1-last=Koutsopoulos |editor1-first=Sotirios}}</ref>
 
Študija je odkrila, da se moški v povprečju začnejo potiti veliko hitreje kot ženske, potem pa še enkrat toliko, ko so sredi vadbe z isto relativno intenzivnostjo. <ref>{{cite news|title=Women outshine men in sweat test|url=http://www.smh.com.au/lifestyle/lifematters/women-outshine-men-in-sweat-test-20101008-16c0c.html |publisher=Sydney Morning Herald |date=9 October 2010 |accessdate=21 October 2010}}</ref> Ko moški in ženska telovadita z isto absolutno intenzivnostjo ni nikakršnih razlik v odzivu potenja.
Vrstica 16:
[[Goriščna hiperhidroza]] je povečano ali prekomerno potenje v nekaterih telesnih regijah, kot so pazduhe, dlani, podplati, obraz in dimlje.
 
[[Hiperhidroza]], imenovana tudi splošna ali sekundarna hiperhidroza je prekomerno potenje, ki je posledica osnovnega stanja in običajno vključuje telo kot celoto. <ref name="allaboutsweat.com">[http://www.allaboutsweat.com Academy of Hyperhidrosis<!-- Bot generated title -->]</ref>
 
»Hidromeiosis« je zmanjšano potenje, ki je posledica blokade žlez znojnic v vlažnih pogojih. <ref>{{cite journal |author=Parsons K |title=Maintaining health, comfort and productivity in heat waves |jou =Glob Health Action |volume=2 |issue= |pages= |year=2009 |pmid=20052377 |pmc=2799322 |doi=10.3402/gha.v2i0.2057 |url=}}</ref>