Jadralno letalo: razlika med redakcijama

dodanih 163 zlogov ,  pred 8 leti
m
brez povzetka urejanja
m (robot Dodajanje: sh:Jedrilica (vazduhoplov))
m
== Razredi jadralnih letal ==
 
Z razvojem jadralnih letal so stroški njihove izdelave oziroma nakupa začeli zelo naraščati in najboljša jadralna letala so si lahko privoščili le še najpremožnejši piloti in aeroklubi. Da bi jadralno letalstvo ostalo dostopno širšemu krogu pilotov, je [[Mednarodna letalska zveza]] FAI razdelila jadralna letala v razrede in tako zagotovila primerljive tekmovalne pogoje za različna jadralna letala:
 
*'''Odprti razred''' je razred jadralnih letal, kjer praktično ni konstrukcijskih omejitev (edina omejitev je največja masa 850 kg) in v ta razred sodijo najzmogljivejša jadralna letala. Ta jadralna letala so povezana z visokimi stroški razvoja in nizkoserijsko proizvodnjo, kar pomeni zelo visoko ceno.
 
*'''FAI 15 m razred''' ima omejitev razpona kril 15 m in največjo maso 525 kg, dovoljena je uporaba naprav za povečanje [[vzgon]]a, kot so npr. [[zakrilca]].
*'''Razred dvosedov''' se je ponovno pojavil v zadnjem času, čeprav so ta razred ukinili leta [[1956]]. Omejitev v tem razredu je razpon 20 m.
 
*'''Klubski razred''' združuje jadralna letala starejšega tipa, ki na tekmovanjih niso več konkurenčna novejšim jadralnim letalom iz ostalih razredov. Ena od omejitev je prepoved uporabe vodnega balasta. Ker pa ostalih jasnih in enotnih omejitev za letala v tem razredu ni, se v tem razredu pojavljajo precejšnje razlike v sposobnostih jadralnih letal, zato se po navadi uvede handicap faktor. Letala z višjim faktorjem morajo v primerjavi z letali z nižjim faktorjem opraviti hitrejši (ali daljši) prelet.
 
*'''Svetovni razred''' je novejši razred in združuje letala, katerih maksimalna masa je omejena na 300 kg, obenem pa so cenena in enostavno upravljiva. Trenutno v ta razred sodi le letalo PW - 5. Prihodnost tega razreda je negotova, saj zaradi močnega klubskega in standardnega razreda ni preveč popularen.
 
== Letenje brez pomoči motorja ==
 
Jadralno letalo se giblje na račun pretvorbe [[potencialna energija|potencialne energije]] v [[kinetična energija|kinetično energijo]]. Zato jadralno letalo stalno drsi proti tlom pod določenim kotom (ki je odvisen tudi od hitrosti, mase in stanja okoliškega zraka) in na ta način izgublja višino. Vendar s pomočjo zračnih mas, ki se dvigajo hitreje od lastnega padanja jadralnega letala, lahko letalo pridobi višino in tako ostane v zraku dalj časa. Najbolj pogosti načini za pridobivanje višine so naslednji:
 
'''Termika'''
 
Eden od osnovnih načinov pridobivanja višine je [[termika]], kar pomeni zračno maso, katere gostota se zaradi višje temperature od temperature okolice zmanjša in zrak se zato prične dvigati. Jadralni piloti termiko izkoriščajo s kroženjem v dvigajočem se zraku.
Piloti pri iskanju termičnega dviganja iščejo terene, kjer je možno ogrevanje in odlepljenje toplega zraka od tal ter indikatorje, kot so [[kumulus]]i in meglice, prašni vrtinci v suhih pokrajinah, itd. Med letenjem pa bližino termičnega dviganja označujeta tudi močnejšeobmočje spuščanjemočnejšega spuščanja zraka in turbulenca.
 
Kroženje v termiki pa ni popolnomavedno enostavno, saj le v redkih primerih nastane idealno termično dviganje v obliki homogenega stebra. Pilot zato s preiskovanjem območja termičnega dviganja in prestavljanjem letala v območje boljšega dviganja v centru termike (t.i. ''centriranjem'') skuša najti čimboljše dviganje, kar mu omogoča hitrejše pridobivanje višine. Pri iskanju najboljšega dviganja pilot lahko uporablja občutek za nenadne pospeške, ki so lahko posledica prisotnosti dviganja in indikacijo [[variometer|variometra]].
 
'''Pobočni vzgornik'''
'''Zavetrni valovi'''
 
Poleg opisanih načinov pa je možno tudi pridobivanje višine s pomočjo [[Zavetrni valovi|zavetrnih valov]], ki lahko v ustreznih [[vreme]]nskih pogojih nastanejo na zavetrni strani gorskih grebenov ob močnem [[veter|vetru]]. Jadralno letalo na ta način lahko hitro doseže precejšnjo višino (rekord je že preko 15000 [[meter|m]]), saj dviganja v ugodnih razmerah lahko dosežejo (ali celo presežejo) 2010 m/s (odvisno tudi od geografske lokacije). Ta način pridobivanja višine je nekoliko podoben pobočnemu dviganju in ga pilot zato izkorišča na podoben način kot pobočno dviganje.
 
Posebna vrsta zavetrnih valov pa lahko nastane, če veter piha pravokotno na smer kumulusne ceste, ki v tem primeru predstavlja podobno oviro, kot gorski grebeni. S tem je omogočen nastanek valov tudi na lokacijah, ki nimajo gorskih grebenov.
*''Vzlet s pomočjo vitla'' uporablja [[vitel]] na tleh, ki hitro navije cca. 1000 [[meter|metrov]] vrvi (lahko tudi manj ali več), na katero je pripeto jadralno letalo. Tak vzlet je precej hiter in tudi pridobivanje višine je hitrejše. Metoda, ki se precej uporablja v nekaterih evropskih državah (predvsem za šolanje), je tudi veliko cenejša od vleke z motornim letalom. Vendar je dolžina poleta majhna, če pilotu po odmetu vrvi ne uspe najti termike ali drugega dviganja, saj je pridobljena višina po tej metodi le 300 - 500 metrov (odvisno od dolžine vrvi). Obenem uporaba vitla pomeni precejšnje obremenitve trupa jadralnega letala in ob nepravilni uporabi povzroči skrajšanje njegove življenjske dobe.
 
*''Jadralna letala s pomožnim motorjem'' so danes precej priljubljena, saj za njihov vzlet ni potrebno vlečno letalo ali vitel, temveč večinoma lahko poletijo sama. V zraku se motor in propeler pospravita v trup in letalo nato leti kot klasično jadralno letalo. Za delovanje, zagon in zaustavitev motorja pa skrbi posebna elektronika, kar pilotu olajša rokovanje z motorjem.
Obstajajo tudi jadralna letala s šibkejšimi motorji, ki služijo le podaljševanju doleta, nimajo pa zadostne moči za samostojen vzlet (za vzlet je zato potrebna ena od ostalih metod).
*'''''Srebrni C''''' zahteva dolžino poleta 50 km, samostojno pridobitev višine (brez pomoči vlečnega letala) 1000 m in trajanje poleta 5 ur v enem letu. Pri tem ni dovoljena uporaba sodobnih navigacijskih naprav ali pomoč po radijski zvezi.
*'''''Zlati C''''' poleg trajanja poleta 5 ur zahteva tudi dolžino poleta 300 km ter pridobitev višine 3000 m.
*'''Diamanti''' so trije in se lahko dodajajo na srebrno ali zlato C značko. Za pridobitev vseh treh diamantov se zahtevajo pridobitev višine 5000 m, prelet tipa cilj-povratek oz. trikotnik dolžine 300 km in prosti prelet dolžine 500 km.
*'''Značka za 1000 km''' se podeljuje za uspešen prelet razdalje 1000 km.
*Nad 1000 km razdalje se podeljujejo '''diplome''' za vsak let, ki je za [[mnogokratnik]] števila 250 daljši od 1000 km (npr. za 1000 km, 1250 km, 1500 km, itd).
* [http://www.fai.org Mednarodna letalska zveza FAI]
* [http://www.caa-rs.si Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo]
* [http://www.jletopensoaring.sicom Slovenska stran o jadralnem letenju]
* [http://www.seeyou.si SeeYou] - program za jadralne pilote
 
1.354

urejanj