Ljudska glasba: Razlika med redakcijama

'''Ljudska glasba''' (tudi '''etno-glasba''') je [[tradicija|tradicionalna]], večinoma ustno prenešena [[glasba]] raznih [[ljudstvo|ljudstev]] ali manjših skupin. Značilna je za [[regija|regionalno]] [[kultura|kulturo]]. Obsega njihovo [[vokal]]no ([[skladba|pesmi]]), [[glasbilo|inštrumentalno]] in [[ples]]no glasbo. Ljudska glasba lahko daje tudi značilnosti [[modernost|moderni]] [[zabavna glasba|zabavni glasbi]]. Je odsev življenja temeljnih plasti [[etnična skupina|etničnih skupin]], kar vključuje [[delavec|delavski]], [[kmet|kmečki]] ali [[obrt]]niški [[stan]]. Lahko predstavlja [[folklora|folklorno]] izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne [[umetnost]]i je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz [[rod (sociologija)|roda]] v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča. [[Avtor]]ji so večinoma pozabljeni in zato neznani ([[ponarodelost]]), tvorec je lahko posameznik ali pa skupina; [[šola]]ne ali neizobražene osebe. Prav tako ni pomembno, ali je taka glasba izvirna ali prevzeta od drugih (večinoma sosednjih) ljudstev, pa tudi iz [[umetna glasba|umetne glasbe]]. Značilno je, da jo ljudstvo v svojem okolju ([[družina]], [[vas|vaška]] skupnost, obrtniška delavnica) sprejme za svojo in njeno vsebino prenaša po ustnem izročilu. V slovenskem kulturnem prostoru so največ ljudske glasbe prenašali in izvajali potujoči, krajevni ter vaški [[godec|godci]]. Prihajali so v vasi in mesta ob raznih prilikah, ob praznovanjih, [[Ženitovanje|ženitovanjih]], [[veselica]]h, [[Sejem|sejmih]], [[god]]ovanjih ter sezonskih delih.

 

 

 

== Posnetki ==