Hanibal: Razlika med redakcijama

odstranjenih 46 zlogov ,  pred 7 leti
np
m (robot Dodajanje: ku:Hannibal)
(np)
{{slog|razlog=tu pa tam kakšna notranja povezava manjka}}
 
{{drugi pomeni}}
'''Hanibal''', [[Kartagina|kartažanski]] [[vojskovodja]] in [[državnik]], * [[247 pr. n. št.]], † [[183 pr. n. št.|183]]/[[182 pr. n. št.|182 pr. n. št]].
 
== Hanibal ==
Hanibal, sin Hamilkarja Barke, je živel v 3. in 2. stoletju pred našim štetjem, eno stoletje po [[Aleksander Veliki|Aleksandru Makedonskem]] in eno stoletje pred [[Julij Cezar|Julijem Cezarjem]]. Njegovi trije bratje, Hasdrubal, Han in Mag, in on sam so bili kartažanski »levji zarod«. Odraščal je v Kartagini v času [[1. punska vojna|prve punske vojne]] in komaj devetleten že spremljal očeta Hamilkarja, ko se je z armado odpravil v [[Španija|Španijo]]. [[Livij]] poroča, da je pri darovanju bogovom, kar je bil običajen obred pred vojaškimi odpravami, Hanibal z roko na žrtvovani živali sveto prisegel, da nikoli ne bo pozabil, da je [[Rimsko cesartvo|Rim]] smrtni sovražnik njegovega ljudstva.
 
== O Hanibalu ==
In ker vseVse, kar danes vemo o Hanibalovi osebnosti, temelji na rimskih virih (kartažanski se niso ohranili), vidimo Hanibala le z očmi njegovih sovražnikov Rimljanov,. kiRimljani so ga po eni strani označevali kot neverjetno okrutnega človeka ter ga po drugi cenili kot vrhunskega vojskovodjo. Livij opisuje, kako je s svojo samozavestjo in pogumom spodbudil čete, da so bile pripravljene zanj storiti vse, kar je zahteval. Kljub temu, da ni poveljeval domoljubni narodni vojski, temveč najemniškim četam iz Kartagine, [[Numidija|Numidije]], Španije, [[Baleari|Balearskih otokov]] in [[Galija|Galije]], so mu bili vojaki brezpogojno vdani. Cornelius[[Kornelij Nepos]] poroča, da ni bil samo vojaški genij, temveč da je bil tudi izredno izobražen. Kasneje je kot državnik dosegel vrsto političnih uspehov. Njegov zunanji videz je poznan s srebrnih kovancev in bronasti glavi iz Volubilisa v [[Maroko|Maroku]].
 
== Hanibalov pohod čez Alpe ==
Vojaški prehod čez [[Alpe]], ki je v [[Antika|antiki]] veljal domala za nemogočega, sodi med Hanibalove največje vojaške dosežke in je sploh ena največjih mojstrovin antičnega vojskovanja. Za uspeh sta bila poleg dobrega načrtovanja pomembna hitrost in element presenečenja, saj [[Rimljani]] [[Kartažanov]] niso pričakovali s severne, alpske strani. Hanibalov pohod iz kartažanskih oporišč v [[Španija|Španiji]] čez [[Pireneji|Pireneje]], [[Galija|Galijo]] in nazadnje čez [[Alpe]] v Padsko nižino je del [[Druga punska vojna|druge punske vojne]] (218-201 pr. n. š.),. začeteTa se je začela v [[Španiji]] z zavzetjem [[Rimljani|Rimljanom]] prijateljskega [[Sagunt]]a. Hanibalova vojska je ob odhodu štela 50 .000 pešakov, 9000 konjenikov in 37 slonov in je v petih mesecih prehodila 1500 kilometrov. Kljub temu, da je bilo razmerje moči močno v prid Rimljanov, ki naj bi imeli takrat na voljo približno 750 .000 vojakov, je Hanibal uspel s spretno skupno uporabo konjenice in pehote po vrsti poraziti vse rimske vojske: pri [[Trebija|Trebiji]], pri [[Trazimensko jezero|Trazimenskem jezeru]] in nazadnje pri Kanah (216 pr. n. š.), kjer je bilo prizorišče ene od klasičnih zmag v vojaški zgodovini: Hanibal je rimsko vojsko dobil v [[klešče]] in jo skoraj povsem uničil. Čeprav so mu bila s tem [[vrata]] v [[Rim]] odprta, mesta ni nikoli oblegal. Zavedal se je namreč dejstva, da je bil s svojo vojsko sredi sovražnega ozemlja brez resnih zaveznikov, daleč od domovine ter morebitnih okrepitev v hrani in vojakih hudo ranljiv. Kljub temu pa je na [[Apeninski polotok|Apeninskem polotoku]] vztrajal celih 16 let in se vrnil v [[Kartagina|Kartagino]] šele leta 203 pr. n. š., ko je bil iz [[Italija|Italije]] odpoklican. Leto pozneje ga je pri [[Zama|Zami]] premagal Rimljan [[Scipion|Scipion Afričan]]. Hanibalovo vojskovanje z [[Rim]]omRimom se je nadaljevalo s programom političnih reform v [[Kartagina|Kartagini]], ki so plemstvu odvzele velik del oblasti. Ker se je to obrnilo proti njemu in se povezalo z Rimljani, je zbežal najprej v [[Efez]] in nato še v [[Bitinija|Bitinijo]] (današnja [[Turčija]]). Vladarju Prusiju Bitinijskemu je pomagal v boju proti Rimljanom, zato so slednji zahtevali njegovo izročitev. Da bi se tej sramotni usodi izognil, se je zastrupil in 64-leten v Bitiniji umrl.
 
== Dodatno branje ==