Mont Blanc: Razlika med redakcijama

Po do sedaj znanih podatkih sta [[8. avgust]]a [[1786]] kot prva vrh Mont Blanca osvojila Francoza Jacques Balma in Michel Paccard. Njun vzpon je vzpodbudil in nagradil aristokrat Horace-Benedict Saussure, ki se je v zgodovino zapisal kot začetnik gorništva. Prva ženska, ki je osvojila vrh je bila Marie Paradis, nanj se je povzpela leta [[1808]]. Danes goro in njeno okolico vsako leto obišče več tisoč planincev in turistov. Zaradi dobro utrjenih poti in žičnice ki planince in turiste pripelje 1.000 metrov pod vrh, vzpon na goro že dolgo časa ne velja več za zahteven podvig. Edina večja prepreka, ki planince čaka pri vzponu je višinska bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja kisika, višinska bolezen je tudi glavni vzrok vseh nesreč na tej gori. Največ nesreč se zgodi poleti ko je gora zaradi ugodnih vremenskih razmer najbolj obiskana. Nevarnosti za plezalce pa ne predstavlja samo velika višina ampak tudi globalno segrevanje. To je povzročilo pospešeno taljenje [[ledenik]]ov zaradi česar v poletnih mesecih marsikatera pot postane neprehodna.

 

 

Dva najbolj znana kraja pri Mont Blancu sta Chamonix v departmaju [[Haute-Savoie]] v Franciji (to je bil kraj prvih zimskih olimpijskih iger leta [[1924]]) in Courmayeur v [[Dolina Aoste|dolini Aoste]] v Italiji. Med obema mestoma pod to goro poteka cestni [[predor]], katerega gradnja se je začela leta [[1957]] in zaključila leta [[1965]]. [[Predor pod Mont Blancom]] je dolg 11,6 kilometrov in je ena od glavnih alpskih prometnih povezav.