Redakcija: 10:18, 18. december 2012 uredi 212.235.234.14 (pogovor) Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:18, 18. december 2012 uredi razveljavi Vogone (pogovor \| prispevki) 72 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 212.235.234.14 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MerlIwBot Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{nereferencirani članek}} [[Slika:Translational motion.gif\|thumb\|right\|300px\|'''Sl. 1''' Temperatura plina je merilo povprečne kinetične energije njegovih atomov oziroma molekul pri gibanju in trkih. Na tej animaciji so ponazorjeni [[helij]]evi atomi pri tlaku 136 [[atmosfera (enota)\|atmosfer]]. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni).]] '''Temperatúra''' je ena osnovnih [[termodinamika\|termodinamičnih spremenljivk]], ki določa stanje [[telo (fizika)\|teles]]. Merimo jo s [[termometer\|termometrom]]. == Vpeljava pojma temperature == Termodinamika zahteva vpeljavo pojma temperature, ki meri, kako toplo ali hladno je nekaj. Temperaturo lahko vpeljemo kot količino, ki je sorazmerna [[prostornina\|prostornini]] [[plin]]a pri stalnem [[tlak]]u, npr. v [[plinski termometer\|plinskem termometru]]. Temperatura je [[fizikalna veličina]], ki se izraža s toplotnim stanjem nekega telesa in je ena od osnovnih veličin v [[termodinamiki]]. Temperatura ne more prehajati iz telesa na telo, ampak prehaja [[toplota]], pri tem pa se temperaturi teles izenačujeta. Vpeljemo jo lahko tudi kot količino, s katero je sorazmerna prenesena [[toplota]] pri [[Carnotov toplotni stroj\|Carnotovem toplotnem stroju]] - to je tako imenovana termodinamična definicija. Temperature pravzaprav ne bi bilo treba vpeljevati posebej - s poznavanjem mikroskopske zgradbe jo lahko izpeljemo iz [[Notranja energija#Notranja energija idealnega enoatomnega plina\|mikroskopskih mehanskih lastnosti]] plina. Ker pa so ljudje temperaturo definirali, še preden so jih poznali, je ostala definicija, kot jo poznamo. == Merjenje temperature == [[Slika:Pakkanen.jpg\|thumb\|Voda zmrzne pri 0 °C]] Pojem temperature iz vsakdanjega življenja dobro poznamo in zdi se nam, da imamo občutek zanjo. Do neke mere si pri določanju, kaj je topleje in kaj hladneje, res lahko pomagamo s svojimi čutili. Včasih pa nas ta zavedejo - ko stojimo na ploščicah v kopalnici, nas zebe v noge, če se prestopimo na preprogo, pa ne. V resnici so ploščice in preproga v toplotnem ravnovesju in imajo isto temperaturo, ploščice pa se nam zdijo hladnejše zato, ker hitreje odvajajo toploto iz naših nog. Za objektivno določanje temperature zato uporabljamo [[termometer\|termometre]]. Ti za merjenje temperature uporabljajo temperaturno odvisnost neke lastnosti snovi (npr. [[prostornina\|prostornine]], [[električna prevodnost\|električne prevodnosti]] ipd.) Vrste termometrov: * [[plinski termometer]] * [[živosrebrni termometer]] * [[kovinski termometer]] * [[uporovni termometer]] == Zaznavanje temperature == Omenili smo že, da lahko vročino in mraz zaznavamo. Zaznavanje vročine in mraza je povezano s [[čutilni receptor\|čutnicami]] v [[koža\|koži]]. Raziskave so pokazale, da so za občutek vročega odgovorne druge čutnice kot za občutek hladnega. Zaznavanje temperature je povezano z zaznavanjem bolečine. Pri 34 [[Celzijeva temperaturna lestvica\|°C]], kolikor je srednja kožna temperatura, ne občutimo ne mraza ne vročine. Segrevanje ali ohlajevanje privede prek občutkov naraščajoče vročine oziroma mraza v obeh skrajnih primerih – meji sta pri okrog 15 °C in 45 °C – do občutka bolečine. Občutek vročega ali hladnega je razen od temperature same odvisen tudi od tega, kako hitro spreminjamo temperaturo, ter kako velik del telesa je izpostavljen temperaturni spremembi. Slednje je povezano z gostoto čutnic po telesu. Njihova površinska gostota je največja na ustnicah (15-20 čutnic za mraz na [[kvadratni centimeter]]), precej velika na obrazu, prsih in trebuhu, zelo majhna pa denimo po dlani (1-5 čutnic za mraz na kvadratni centimeter). Nasploh imamo čutnic za mraz 5-10 krat več kot čutnic za vročino. Zaznavanje vročine in mraza prenašajo tako »počasni« [[živčni končič]]i tipa C brez [[mielin]]ske ovojnice, kot tudi »hitri« živčni končiči tipa Aδ s tanko mielinsko ovojnico. Od leta [[1997]] dalje je zaznavanje vročine in mraza pojasnjeno tudi na molekularni ravni. Tega leta so določili zaporedje [[Deoksiribonukleinska kislina\|DNK]] za [[prekomembranski protein\|prekomembranski]] [[receptor (biokemija)\|receptor]] VR1, ki prične pri temperaturah nad 43 °C prepuščati [[kalcij]]eve [[ion]]e. V naslednjih letih so določili zaporedji še za podobna receptorja VRL-1, ki se odziva na temperature nad 50 °C, ter VRL-3, ki se odziva na temperature nad 33 °C. Marca [[2002]] pa so izolirali še protein CMP1 oziroma TRPM8, ki se obnaša kot receptor za mrzlo. Zanimivo je, da se receptor za mraz obenem odziva tudi na [[mentol]], receptor za vročino pa na [[kapsaicin]], kar pojasni »hladen« oziroma »vroč« občutek, ki ga dajejo [[poprova meta]] in [[feferon]]i. == Temperaturne lestvice == * [[Fahrenheitova temperaturna lestvica]] * [[Rankinova temperaturna lestvica]] * [[Réaumurjeva temperaturna lestvica]] * [[Celzijeva temperaturna lestvica]] * [[absolutna temperaturna lestvica\|absolutna]] ali [[absolutna temperaturna lestvica\|Kelvinova temperaturna lestvica]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar\|temperatura\|Temperatura}} [[Kategorija:Osnovni fizikalni koncepti]] [[Kategorija:Toplota]] [[Kategorija:Fizikalne količine]] [[Kategorija:Termodinamika]] [[Kategorija:Temperatura\|*]] [[af:Temperatuur]] [[an:Temperatura]] [[ar:درجة حرارة]] [[ast:Temperatura]] [[az:Temperatur]] [[be:Тэмпература]] [[be-x-old:Тэмпэратура]] [[bg:Температура]] [[bn:তাপমাত্রা]] [[bo:དྲོད་ཚད།]] [[br:Gwrezverk]] [[bs:Temperatura]] [[ca:Temperatura]] [[ceb:Temperatura]] [[cs:Teplota]] [[cy:Tymheredd]] [[da:Temperatur]] [[de:Temperatur]] [[el:Θερμοκρασία]] [[en:Temperature]] [[eo:Temperaturo]] [[es:Temperatura]] [[et:Temperatuur]] [[eu:Tenperatura]] [[fa:دما]] [[fi:Lämpötila]] [[fiu-vro:Lämmidüs]] [[fr:Température]] [[frr:Temperatuur]] [[ga:Teocht]] [[gl:Temperatura]] [[he:טמפרטורה]] [[hi:तापमान]] [[hr:Temperatura]] [[ht:Tanperati]] [[hu:Hőmérséklet]] [[hy:Ջերմաստիճան]] [[id:Suhu]] [[io:Temperaturo]] [[is:Hiti]] [[it:Temperatura]] [[ja:温度]] [[ka:ტემპერატურა]] [[kk:Температура]] [[kn:ತಾಪಮಾನ]] [[ko:온도]] [[ku:Germî (fîzîk)]] [[la:Temperatura thermodynamica]] [[lb:Temperatur]] [[lt:Temperatūra]] [[lv:Temperatūra]] [[mk:Температура]] [[ml:ഊഷ്മാവ്]] [[mr:तापमान]] [[ms:Suhu]] [[nds:Temperatur]] [[nds-nl:Temperetuur]] [[ne:तापमान]] [[nl:Temperatuur]] [[nn:Temperatur]] [[no:Temperatur]] [[oc:Temperatura]] [[pl:Temperatura]] [[pms:Temperadura]] [[pnb:ٹمپریچر]] [[pt:Temperatura]] [[qu:Q'uñi kay]] [[ro:Temperatură]] [[ru:Температура]] [[scn:Timpiratura (statu tèrmicu)]] [[sh:Temperatura]] [[si:උෂ්ණත්වය]]

Temperatura: Razlika med redakcijama