Strici so mi povedali: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tiasshy7 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Tiasshy7 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 33:
 
S tem se začne drugi del, ko pisatelj pripoveduje o svojem življenju. Pove nam, kako se prvič sreča s svojimi strici, ne samo krvinimi, tudi tistimi, ki so živeli v okolici. V času njegovega odraščanja se je začela prva svetovna vojna in Miško je spremljal kako vse več moških izginja v to vojno. K sreči se je njegov oče temu ognil z izgovorom, da je zelo slaboviden. Vpoklicali pa so tudi njegove strice oba Markca in Števena. Miško jim je želel pomagati, da bi se izognili vojne s tem, da jim je prodal kredo, ki naj bi jo oni popili in postali tako bolni, da bi jih oprostili vojaških obveznosti. Kmalu je celotna vas postala tiha, saj je večina moških šla. V tem času je Miško posveti branju, saj ima soseda, ki dobiva vse kar izdaja Klekl in Miško mu hodi vsak dan brati. V tem času se čeprav je še otrok, zavzeto sprašuje in pogovarja o politiki. Strici se drug za drugim vračajo iz vojske, vsak s svojimi zgodbami in izkušnjami. S strici pa je iz vojne prišel boljševizem, z njim pa delitev zemlje med siromake. To so vsi v Polani pozdravili z veseljem, saj so bili do zdaj siromaki, a kmalu bodo postali kmeti s svojo lastno zemljo. Te novice in še več pa je raznašal sam Miško, saj so ga imenovali za malega rihtarja, mi dali majhen bobenček in ga pooblastili da raznaša novice, katere mu pove sam župan.
 
Z zemljo pa pridejo tudi nevšečnosti, saj strici niso navajeni trdega dela z motiko. Medtem ko je Miško in njegova družina vajena trdega dela, saj so vedno vse delali, strici Picki (kot Miško kliče svoja strica mizarja Števena in Markca ter mešetarja Markca), nimajo potrpljenja za motiko in polja. Namesto, da bi sami trdo delali, na polje pošljejo svoje žene in otroke.
Priložnost se pojavi za Miška in njegovega prijatelja Cuka, saj ju pošljejo v Ljubljano v zavod Marijanišče. Vsi predvidevajo, da bo Miško zdaj 'pop' oz. duhovnik, čeprav Miška samega v to ne vleče. Po več letih učenja se vrne domov in pove, da bo profesor in čeprav mama to sprejme, se mu strici smejijo, čemu bo profesor če bi lahko postal pop. Tako se Miško pridruži Pickovi bandi, ki šteje le štiri ljudi a igra vseeno. Na prvi nastop grejo daleč stran, v Lendavo na poroko. Tam Miško zagleda prelepo Šariko, dekle z Madžarske s prelepimi belimi lasmi, ki pa ima rahlo hibo, saj šepa. Miško izve, da se na pomlad poroči z nekim starejšim Madžarom, čeprav si tega ne želi, a se je mati že vse dogovorila. Šarikina mati pove svojo zgodbo, kako je izgubila svojega zaročenca in se že noseča poročila s starejšim Madžarom, čeprav je imela še enega snubca. Nepopustljivo Mišku pove, da bo najbolje, da Šariko pusti popolnoma pri miru. Pickova banda se med vračanjem ustavi v več gostilnah kjer igrajo, pijejo in se kregajo. Miško premišljuje o osamljenosti, še posebej, ko v eni izmed gostiln, k njemu pristopi lepo židovsko dekle Etelka, katera se bo tudi poročila z neznancem. Tako se začne spraševati o smislu in o veri. Na poti domov pa se strici pogovarjajo o umetnosti, o vsem tem pa sprašujejo tudi Miška, saj se je šolal in ve o tem več kot oni. Zgodi se neizogibno, saj se strici bližajo visoki starosti in začnejo zbolevati in umirati. Prvi je umrl Lebarič, mož Filipove Manke, ki je po 40 letih prišel zelo bogat iz Amerike. Kmalu za njim je umrla tudi njegova žena Manka. Po vsem tem se mizarček Markec poigra s svojim bratom Števenom in bratrancem Markcem in naredi krsto po svoji meri in ju dodobra prestraši, ko ga prideta pogledat. Miško opisuje različne smrti, ki jim je bil priča v tem času od starejše gospe, ki je smrt sprejela z odprtimi rokami, saj je vse svoje otroke pokopala, do starejših moških ki so se smrti upirali. Tudi strici Picki so šli, eden za drugim. Prvi je bil na vrsti flavtist in prekupčevalec Marko, sledil mu je mizarček Števen, za njim pa še zadnji Pickov mizarček Marko, ki se je še v smrti šalil in skoraj nekoga s sabo v grob vzel.
 
V epilogu Miško pripoveduje o svoji mami in njeni smrti. Mama je v svojih 80.letih pokopala svoje stare starše, starše, moža, večino svojih otrok, vnučko in vnuke. V zadnjih letih ji je družbo delala snaha iz Francije in njen ljubi maček Janči. Umrla je mirno v spanju, še prej pa se je poslovila od vseh, saj kot je sama pravila, je po njo prišla prava poljanska smrt, to je taka, da veš kdaj pride in jo z veseljem pričakaš.