Trojanska vojna: Razlika med redakcijama

Ahil se od takrat do smrti njegovega prijatelja [[Patroklej]]a ni boril. Medtem pride do dvoboja med Hektorjem in [[Ajant]]om, ki je neodločen. Tudi do dvoboja Parisa in Menelaja za Heleno pride, a tam boginja Afrodita Parisa v poslednjem trenutku reši poraza, kajti zavije ga v meglo in odvede z bojišča. Pride do premirja. A takoj po njem Trojanci zažgejo velik del nasipa. Sicer so Ahajci ves čas preživljali ob nasipu. Ko se Patroklej preveč oddalji od ladij, ga Trojanci umore. Tu se zgodi nenavaden preobrat. Zaradi Ahilove jeze (srda) se Ahil pomeri s Hektorjem in ga ubije ter njegovo truplo vzame s sabo. Patrokleja Ahajci sežgejo. Njemu v čast se začnejo športne tekme. V zadnji panogi (metu kopja) Ahil prisodi zmago Agamemnonu, ker je ta v tem najboljši, in pokaže se, da sta se Ahil in Agamemnon spravila. Priam pride do Ahila in pregovori ga, da mu da Hektorjevo truplo, da ga sežgejo. Čez nekaj časa razjarjeni [[Apolon]] s puščico ustreli Ahila v peto, ki zaradi tega umre (to je bilo edino Ahilovo ranljivo mesto, kajti Ahilova mati ga je, ko je bil ta še dojenček, peljala do reke [[Stiks]], da bi postal nesmrten. Ker ga je držala za peto, je bil le tam ranljiv). Umrl je tudi Paris, ki ga je ubil junak [[Filoktet]].

 

 

Sicer pa je mit napisan tudi v ''Najlepših antičnih pripovedkah'' [[Gustav Schwab|Gustava Schwaba]]. Ta pa se zanesuje na zapise Daresa Frigijca, [[Evripid]]a, Diktija Krečana, Homerjeve ''Iliade'' in ''Odiseje'', [[Ajshil]]a, [[Sofoklej]]a, Vergilijeve ''Eneide'' (opisuje Enejevo potovanje) in Kvinta Smirnčana.