Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
Johann Schöbl; popr. letnic
Vrstica 11:
| dedication = [[sveti Janez Krstnik|Janez Krstnik]]
| status = [[župnijska cerkev]]
| architect = [[Johann Schöbl]], [[Raimund Jeblinger]]
| style = [[neoromanika]]
| functional status = aktivna
| completed date = 18571854-55, 1896-97
| parish = [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]]
| deanery = [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]]
Vrstica 21:
'''Cerkev [[sveti Janez Krstnik|svetega Janeza Krstnika]]''', tudi '''Trnovska cerkev''', je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Ljubljana - Trnovo|župnije Ljubljana - Trnovo]], ki se nahaja v [[Ljubljana|ljubljanski]] četrtni skupnosti [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]. Ob pročelju Trnovske cerkve je [[most]] čez potok [[Gradaščica]], eden redkih v [[Evropa|Evropi]], na katerem raste [[drevo|drevje]]. Dolgoletni [[župnik]] Trnovske cerkve je bil tudi slovenski pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]]; poleg cerkve je stanoval arhitekt [[Jože Plečnik]], v njegovi hiši je danes urejen muzej. Pred cerkvijo je slovenski pesnik [[France Prešeren]] prvič srečal svojo ljubezen [[Julija Primic|Julijo Primic]]. Svoji nikoli uresničeni ljubezni je posvetil ''[[Sonetni venec (France Prešeren)|Sonetni venec]]''.
 
Na mestu današnje cerkve je bila zgrajena prvotna trnovska cerkev že leta 1753, njen arhitekt je bil [[Candido Zulliani]]<ref>[http://www.kam.si/1488_trnovska-cerkev.html www.kam.si] Trnovska cerkev</ref>. Zaradi vedno večjega števila faranov je bila na mestu stare med letoma 1854 in 18571855 v [[neohistorični slog|neohistoričnem slogu]] pozidana današnja cerkev, ki pa je bila močno poškodovana v [[Ljubljanski potres 1895|potresu leta 1895]]. PoV obnovi je po načrtih arhitekta [[Raimund Jeblinger|Raimunda Jeblingerja]]<ref>http://www.trnovo.info/cerkev.asp Stavbna zgodovina in arhitektura župne cerkve</ref> dobila [[neoromanika|neoromansko]] podobo. Freske v prezbiteriju je prispeval slovenski slikar [[Matej Sternen]], posamezne elemente notranje opreme je načrtoval tudi Jože Plečnik. Cerkev ima dva visoka zvonika, na enega izmed njiju se je povzpel tudi slovenski plezalec in alpinist [[Tomaž Humar]].
 
O trnovski župnijski cerkvi oz. župniji poje tudi ljudska pesem: