Strukturalizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Strukturalizem''' je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20. stoletja. Strukturalistična [[paradigma]] je poleg v filozofiji zelo močna tudi v lingvistiki, sociologiji, antropologiji, zgodovini in ostalih družbenih vedah.
'''Strukturalizem''' je izraz, ki ga je razvil [[Claude Levi Strauss]], ko je leta [[1949]] izdal [[znanost|znanstveno]] delo [[Elementary structures of Kinship]], kjer opozarja na različne [[sociala|socialne]] [[organizacija|organizacije]] v [[družba|družbi]].▼
=Zgodovina=
==Ferdinand de Saussure==
Za začetnika strukturalizma velja [[Ferdinand de Saussure]] (1857 - 1913). Saussure je bil švicarski jezikoslovec, ki je za časa svojega življenja objavil le svoj doktorat. Prelomno delo Cours de linguistique générale (Predavanja iz splošnega jezikoslovja) so pravzaprav zapiski z njegovih predavanj, ki so jih šele po njegovi smrti (1916) objavili študenti. Predavanja v jezikoslovje vpeljujejo nekatere revolucionarne novosti, predvsem na področju metodologije raziskovanja in koncepcije jezika samega.
Glavne Saussurove postavke so:
#Sistem: Bistvo jezika je v hkratnem razrezu (artikulaciji) glasovne in pojmovne materije, s čimer se vzpostavi sistem znakov, ki vzpostavljajo jezik (Saussurova metafora: znak je kot list papirja, ne moremo raztrgati ene strani, ne da bi hkrati tudi drugo). V tem sistemu znakov vladajo strukturni odnosi; s spremembo enega dela sistema se spremeni celoten sistem.
#Znak; označevalec/označenec: Znaki jezika so sestavljeni iz [[označevalec|označevalca]] in [[označenec|označenca]]. Označevalec je materialna plat znaka (fonemi), medtem ko je označenec pojmovna, idejna plat znaka.
#Arbitrarnost znakov: Povezava med označevalcem in označencem je arbitrarna (prim.: drevo, tree, Baum).
#V jeziku so samo razlike: Jezik omogočajo pomensko razločevalne glasovne enote (fonemi). Pri fonemih ni bistvena njihova materialnost (kako se tvorijo na glasovnem traktu itd.) temveč njihove razlike, binarne opozicije, prav te razlike omogočajo razločevalnost. Primer: Fonema P in B sta oba nezvočnika, ustnična zapornika, ločuje ju poteza zvenečnosti. Po drugi strani pa se fonem B od fonema D razlikuje po tem, da prvega tvorimo z ustnicami, drugega pa z zobmi (zobni zapornik). Vsak fonem je le sveženj takih razločevalnih potez, torej na fonemih ni nič pozitivnega, so le skupki negativnih lastnosti.
#Sinhronija/diahronija: Da bi razumeli, kako jezik deluje, je treba preučevati odnose med znaki v njihovi [[sinhronija|sinhroni]] soodvisnosti, ne pa v njihovi [[diahronija|diahroni]] (zgodovinski) razsežnosti.
==Roman Jakobson in ruski formalizem==
Ustanovil praško lingvistično šolo.
Najbolj znana [[Slovenci|slovenska]] filozofa, ki se ukvarjata s strukturalizmom, sta [[Mladen Dolar]] in [[Slavoj Žižek]].▼
==Claude Levi Strauss in antropologija==
▲
==Roland Barthes in semiologija==
Hotel nadaljevati Saussurov projekt, po katerem je lingvistika le del obširnejše znanosti o znakih - semiologije.
==Louis Althusser in marksizem==
Navezava na Marxa: Marxov epistemološki rez, teoretični antihumanizem, smrt subjekta, zgodovina kot zaporedje sinhronih struktur, koncept preloma...
==Jacques Lacan in psihoanaliza==
Navezava Freuda na Saussura: Nezavedno je strukturirano kot govorica; lebdeči označevalec; Drugi govorice...
==Poststrukturalizem==
Jacques Derrida, Gilles Deleuze, Julia Kristeva, Jean Baudrillard, Jean-François Lyotard,...
=Slovenija=
V Sloveniji se je strukturalizem kot paradigma nasprotna tako uradnemu partijskemu marksizmu, kot eksistencializmu in heideggerjanizmu začel uveljavljati konec šestdesetih let, ko so ga prinesli slovenski študenti, ki so študirali v Franciji.
▲Najbolj
[[Kategorija:Družboslovje]]
|