Strukturalizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Strukturalizem''' je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20. stoletja. Strukturalistična [[paradigma]] je poleg v filozofiji zelo močna tudi v lingvistiki, sociologiji, antropologiji, zgodovini in ostalih družbenih vedah.
'''Strukturalizem''' je izraz, ki ga je razvil [[Claude Levi Strauss]], ko je leta [[1949]] izdal [[znanost|znanstveno]] delo [[Elementary structures of Kinship]], kjer opozarja na različne [[sociala|socialne]] [[organizacija|organizacije]] v [[družba|družbi]].
 
=Zgodovina=
Njegovo delo je posegalo v področje [[antropologija|antropologije]] vendar je zaradi aktualnosti zelo močno preseglo okvire raziskav. V [[Evropa|Evropi]] je v tem času najmočneje zastopana [[filozofija|filozofska]] smer [[eksistencializem]] o katerem so tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] na dolgo in široko diskutirali [[filozof|filozofi]], [[pisatelj|pisatelji]], [[politik|politiki]], [[pesnik|pesniki]] in ostali, le o strukturalizmu ni bilo nič slišati. To je bila nekakšna [[tabu]] tema in se je ni smelo obravnavati.
==Ferdinand de Saussure==
Za začetnika strukturalizma velja [[Ferdinand de Saussure]] (1857 - 1913). Saussure je bil švicarski jezikoslovec, ki je za časa svojega življenja objavil le svoj doktorat. Prelomno delo Cours de linguistique générale (Predavanja iz splošnega jezikoslovja) so pravzaprav zapiski z njegovih predavanj, ki so jih šele po njegovi smrti (1916) objavili študenti. Predavanja v jezikoslovje vpeljujejo nekatere revolucionarne novosti, predvsem na področju metodologije raziskovanja in koncepcije jezika samega.
Glavne Saussurove postavke so:
#Sistem: Bistvo jezika je v hkratnem razrezu (artikulaciji) glasovne in pojmovne materije, s čimer se vzpostavi sistem znakov, ki vzpostavljajo jezik (Saussurova metafora: znak je kot list papirja, ne moremo raztrgati ene strani, ne da bi hkrati tudi drugo). V tem sistemu znakov vladajo strukturni odnosi; s spremembo enega dela sistema se spremeni celoten sistem.
#Znak; označevalec/označenec: Znaki jezika so sestavljeni iz [[označevalec|označevalca]] in [[označenec|označenca]]. Označevalec je materialna plat znaka (fonemi), medtem ko je označenec pojmovna, idejna plat znaka.
#Arbitrarnost znakov: Povezava med označevalcem in označencem je arbitrarna (prim.: drevo, tree, Baum).
#V jeziku so samo razlike: Jezik omogočajo pomensko razločevalne glasovne enote (fonemi). Pri fonemih ni bistvena njihova materialnost (kako se tvorijo na glasovnem traktu itd.) temveč njihove razlike, binarne opozicije, prav te razlike omogočajo razločevalnost. Primer: Fonema P in B sta oba nezvočnika, ustnična zapornika, ločuje ju poteza zvenečnosti. Po drugi strani pa se fonem B od fonema D razlikuje po tem, da prvega tvorimo z ustnicami, drugega pa z zobmi (zobni zapornik). Vsak fonem je le sveženj takih razločevalnih potez, torej na fonemih ni nič pozitivnega, so le skupki negativnih lastnosti.
#Sinhronija/diahronija: Da bi razumeli, kako jezik deluje, je treba preučevati odnose med znaki v njihovi [[sinhronija|sinhroni]] soodvisnosti, ne pa v njihovi [[diahronija|diahroni]] (zgodovinski) razsežnosti.
 
==Roman Jakobson in ruski formalizem==
==Bistvo strukturalizma==
V bistvu gre za to, kako določena politično prevladujoča struktura družbe prevlada vse ostale in jih potisne na obrobje dogajanja, kljub temu da lahko razpolagajo z veliko znanja in izkušenj. V Sloveniji se je to zgodilo po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], tisti hip, ko so vodilni ljudje iz »vojaških škornjev« prestopili v civilne »salonarje«. Družbeni produkt je padel na polovico prejšnjega. To se je najlepše odrazilo v [[arhitektura|arhitekturi]] in [[gradbeništvo|gradbeništvu]].
 
Ustanovil praško lingvistično šolo.
Najbolj znana [[Slovenci|slovenska]] filozofa, ki se ukvarjata s strukturalizmom, sta [[Mladen Dolar]] in [[Slavoj Žižek]].
 
==Claude Levi Strauss in antropologija==
'''Strukturalizem'''Pod jevplivom izraz, ki ga je razvil [[Claude Levi Strauss]],Romana koJakobsona je leta [[1949]] izdal [[znanost|znanstveno]] delo [[Elementary structures of Kinship]], kjer opozarja na različne [[sociala|socialne]] [[organizacija|organizacije]] v [[družba|družbi]], temelječe na binarnih opozicijah.
 
==Roland Barthes in semiologija==
 
Hotel nadaljevati Saussurov projekt, po katerem je lingvistika le del obširnejše znanosti o znakih - semiologije.
 
==Louis Althusser in marksizem==
 
Navezava na Marxa: Marxov epistemološki rez, teoretični antihumanizem, smrt subjekta, zgodovina kot zaporedje sinhronih struktur, koncept preloma...
 
==Jacques Lacan in psihoanaliza==
 
Navezava Freuda na Saussura: Nezavedno je strukturirano kot govorica; lebdeči označevalec; Drugi govorice...
 
==Poststrukturalizem==
 
Jacques Derrida, Gilles Deleuze, Julia Kristeva, Jean Baudrillard, Jean-François Lyotard,...
 
=Slovenija=
 
V Sloveniji se je strukturalizem kot paradigma nasprotna tako uradnemu partijskemu marksizmu, kot eksistencializmu in heideggerjanizmu začel uveljavljati konec šestdesetih let, ko so ga prinesli slovenski študenti, ki so študirali v Franciji.
Najbolj znanaznani [[Slovenci|slovenskaslovenski]] filozofateoretiki, ki seizhajajo ukvarjataiz s strukturalizmomstrukturalizma, staso [[Mladen Dolar]], [[Rastko Močnik]] in [[Slavoj Žižek]].
 
[[Kategorija:Družboslovje]]