Redakcija: 10:49, 11. oktober 2012 uredi Radek (pogovor \| prispevki) 3.318 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:46, 7. december 2012 uredi razveljavi Jonson22 (pogovor \| prispevki) 289 urejanj m typo Novejše urejanje →
Vrstica 2: '''Oljenka''' je stara [[svetilka]], v kateri gori [[olje]]; razširjena je bila predvsem v [[dežela]]h, kjer so pridobivali [[rastline\|rastlinska]] olja. Oljenko so pričeli uporabljati koncem 4. tisočletja pr. n. št. v [[Stari Egipt\|~~starm~~starem Egiptu]]. Od tam se je razširila na področje kretsko-mikenske kulture, v Palestino in Fenicijo. V [[Stara Grčija\|Grčiji]] se je oljenka znova pojavila v 7. stoletju pr. n. št. Uporabljali so jo za razsvetljevanje prostorov in javno razsvetljavo, kot simbol [[svetloba\|svetlobe]] pa je bila pomembna pri [[verski obred\|verskih obredih]] in [[ljudski običaj\|ljudskih običajih]]. Oljenke so navadno izdelane iz [[keramika\|keramike]] ali [[bron]]a, redkeje pa tudi iz drugih materialov. Znani sta dve osnovni obliki oljenk: starejše oljenke imajo odprto, mlajše pa pokrito posodo za olje. Oblika in okras sta zelo odvisni od mode in kraja nastanka, zato so oljenke v [[arheologija\|arheologiji]] zelo pomembne pri raziskovanju trgovskih poti in datiranju. Na Slovenskem so se oljenke pojavile sočasnoz [[starorimska civilizacija\|rimskim]] zavzetjem [[jug]]ovzhodnih [[Alpe\|Alp]] v 2. polovici 1. stoletja pr. n. št. Oljenke so na področje naših krajev najprej uvažali, nato pa so jih pričele izdelovati domače [[lončarstvo\|lončarske]] delavnice, ki so izdelovale dva najbolj razširjena tipa : reliefne in pečatne oljenke. Pri prvih je bil krovni del okrašen s prizori iz [[mitologija\|mitologije]], vsakdanjega življenja ali [[narava\|narave]], za druge pa je bil značilen lončarjev [[pečat]] na dnu.

Oljenka: Razlika med redakcijama