Janez Cigler: Razlika med redakcijama

V mlajših letih je tudi pesnil. Najprej je v [[Kranjska čbelica|''Kranjski čbelici'']] (1831, 1832) objavil nekaj basni in dve pripovedni pesmi (''Plahta na dvoje'', ''Dozdevna smrt''), za kateri je snov črpal iz ljudskega izročila. Obe pesmi sta baladno uglašeni.

 

 

Cigler se je v naslednjih dveh desetletjih po Sreči v nesreči največ ukvarjal s strokovno publicistiko in objavil (v prvi vrsti v Bleiweisovih [[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]) lepo število najrazličnejših poučnih spisov z različnih strokovnih področij, npr. [[zgodovina|zgodovine]], [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[naravoslovje|naravoslovja]] itd.; poleg tega je objavil nekaj kratkočasnic in poučnih prigodb. V zadnjem desetletju svojega življenja se je vrnil k povesti. K temu ga je verjetno pripeljalo pozitivno javno mnenje o [[Sreča v nesreči|''Sreči v nesreči'']] (Levstik). Da v njem ni bilo večjih pripovednih premikov, je zgovoren dokaz [[povest]] [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov|''Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov'']] (1863), s katero je skušal obnoviti pripovedni model, ki ga je uresničil s [[Sreča v nesreči|''Srečo v nesreči'']]. Podobno velja za priredbo povesti nemškega pisatelja z naslovom [[Kortonica, koroška deklica|''Kortonica, koroška deklica'']] (1866).