Panonska nižina: Razlika med redakcijama

'''Panonska nižina''' ali '''Panonska kotlina''' je velika nižina v [[srednja Evropa|srednji Evropi]]. Nastala je kot udornina s [[Tektonski premiki površja|tektonskim ugrezanjem površja]] v terciarju. Kotlino je zalilo [[pliocen]]sko morje [[Tetis]], ki se je konec terciarja umaknilo. Ob rekah je močvirnat svet, deli ravnine so [[Puhlica|puhlične]] planote, nad ravnino se dvigajo osamelci, zgrajeni iniz starejših kamnin. Nižino odmaka [[Donava]] s pritoki. Ima celinsko ali kontinentalno podnebje, ki na vzhodu [[Madžarska|Madžarske]] prehaja v [[Celinsko podnebje|celinsko polsuho]] ali [[stepsko podnebje]]. Na puhlici se je razvila črna prst, ki nudi dobre pogoje za razvoj kmetijstva. Na ravninah prevladuje poljedelstvo s pridelavo koruze, pšenice, sladkorne pese in sončnic; na osamelcih ter obrobnih gričevjih pa sta pomembna sadjarstvo in vinogradništvo. Nižino po polovici deli reka [[Donava]]. Panonska nižina je [[geomorfologija|geomorfološko]] del sistema Alpe-Himalaja.