Noč dolgih nožev: Razlika med redakcijama

Prvega aprila je SA organizirala [[bojkot]] židovskih podjetij. Za [[prvi maj]] pa so Nacisti v Berlinu organizirali veliko [[proslava|proslavo]] in nanjo povabili vse predstavnike [[sindikat]]ov. Naslednji dan sta SA in SS zaprli vse sindikalne funkcionarje v Berlinu in drugih mestih ter zasegli sindikalne prostore in [[fond]]e. Od tega trenutka naprej so bili dovoljeni le nacistični sindikati. Hermann Göring, ki je bil med drugim predsednik in notranji minister [[Prusija|pruske]] vlade, je medtem organiziral [[gestapo]], tajno politično policijo, vendar jo je kmalu predal Himmlerju. Himmler je medtem zavzel policijske uprave v vseh pokrajinah v Nemčiji ter nastavljal na delovna mesta pripadnike SS, ki so kmalu prevzeli tudi novoustanovljeni gestapo. Gestapo, policija in SD so se združili v [[glavni urad za varnost rajha]], neposredno mu je poveljeval Heydrich, vsi skupaj pa so bili s SS vred podrejeni Himmlerju.
 
SA je počasi začenjal od vlade zahtevati izredne pristojnosti za »zaščito države«, proti čemur je v parlamentu glasovalo le nekaj socialdemokratov. SA je po tem organizirala lov na še preostale komuniste in socialdemokrate ter začela odpirati [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]], večinoma neuradna. V strahu pred porastom moči SA pa sta Göring in Himmler prepričala Hitlerja, da je Hitler vodenje taborišč prepustil Himmlerju. Röhm je v tistem trenutku postajal malo premočan. Junija 1933 so zaradi pritiskov nehale delovati vse druge politične stranke, tudi nacionalisti, njihovi polvojaški odredi, [[jeklene čelade]], pa so postali rezervne enote SA.
 
== Porast vpliva SA ==
14

urejanj