Noč dolgih nožev: Razlika med redakcijama

odstranjena 2 zloga ,  pred 7 leti
{{glavni|Sicherheitsdienst}}
Leta 1932 so bile na sporedu volitve za predsednika republike, pozneje pa tudi ponovne parlamentarne volitve. Spomladi leta 1932, tik pred volitvami, je imela SA že 2.500.000 članov – petindvajsetkrat več kot redna nemška vojska, od tega je imela SS skoraj 50.000 mož. Himmler in Hitler sta ustanovila še eno novo organizacijo. Ustanovljena je bila SD (''Sicherheitsdienst'', varnostna služba), z nalogo, zbirati poročila o strankinih [[sovražnik]]ih, pomembnih ljudeh v državi, [[disident]]ih v lastnih vrstah, pa tudi [[simpatizer]]jih ali nasprotnikih v tujini. Vodja SD je postal [[Reinhard Heydrich]], aktiven častnik [[vojna mornarica|vojne mornarice]], ki je po zapletih z nekim dekletom ostal brez službe, pred tem pa je deloval v mornariškem obveščevalnem oddelku.
 
Na predsedniških volitvah je z 19. milijoni glasov zmagal [[feldmaršal]] [[Paul von Hindenburg]], ki je bil med prvo svetovno vojno poveljnik vojske, potem pa je bil 1925 izvoljen za predsednika. Hindenburga so podprli socialdemokrati, [[cerkev (organizacija)|cerkev]], liberalci. Hitler je dobil več kot 13 milijonov, komunistični kandidat pa malo manj kot štiri milijone glasov. Novi predsednik nemške vlade je za kratek čas prepovedal SA. Hitler je zahteval, naj strankini člani to spoštujejo, potem pa [[kancler]]ja [[Brunning]]a, sicer člana katoliške stranke, obtožil pristranskosti, ker ni prepovedal tudi drugih polvojaških organizacij. Na parlamentarnih volitvah so nacisti dobili 13 milijonov glasov in 230 sedežev v parlamentu, dovolj, da so zrušili Brunninga. Hindenburg je za novega [[mandatar]]ja za sestavo nove vlade izbral [[Franz von Pappen|Franza von Papna]]. Papnova vlada pa je kmalu padla, saj so v parlamentu skoraj soglasno glasovali pri njej. Sledil je spor med Strasserjem in Hitlerjem in Strasser je, kot pred njim že njegov brat, izstopil iz stranke. Hindenburg je decembra imenoval Schleicherja za novega mandatarja, a v slabih dveh mesecih je tudi ta vlada padla. Naslednji mandat je [[30. januar]]ja 1933 dobil Hitler.
Prvega aprila je SA organizirala [[bojkot]] židovskih podjetij. Za [[prvi maj]] pa so Nacisti v Berlinu organizirali veliko [[proslava|proslavo]] in nanjo povabili vse predstavnike [[sindikat]]ov. Naslednji dan sta SA in SS zaprli vse sindikalne funkcionarje v Berlinu in drugih mestih ter zasegli sindikalne prostore in [[fond]]e. Od tega trenutka naprej so bili dovoljeni le nacistični sindikati. Hermann Göring, ki je bil med drugim predsednik in notranji minister [[Prusija|pruske]] vlade, je medtem organiziral [[gestapo]], tajno politično policijo, vendar jo je kmalu predal Himmlerju. Himmler je medtem zavzel policijske uprave v vseh pokrajinah v Nemčiji ter nastavljal na delovna mesta pripadnike SS, ki so kmalu prevzeli tudi novoustanovljeni gestapo. Gestapo, policija in SD so se združili v [[glavni urad za varnost rajha]], neposredno mu je poveljeval Heydrich, vsi skupaj pa so bili s SS vred podrejeni Himmlerju.
 
SA je počasi začenjal od vlade zahtevati izredne pristojnosti za »zaščito države« proti čemur je v parlamentu glasovalo le nekaj socialdemokratov. SA je po tem organizirala lov na še preostale komuniste in socialdemokrate ter začela odpirati [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]], večinoma neuradna. V strahu pred porastom moči SA pa sta Göring in Himmler prepričala Hitlerja, da je Hitler vodenje taborišč prepustil Himmlerju. Röhm je v tistem trenutku postajal malo premočan. Junija 1933 so zaradi pritiskov nehale delovati vse druge politične stranke, tudi nacionalisti, njihovi polvojaški odredi, [[jeklene čelade]], pa so postali rezervne enote SA.
 
== Porast vpliva SA ==
14

urejanj