Gozdarstvo: razlika med redakcijama

odstranjenih 334 zlogov ,  pred 8 leti
→‎Gojenje gozda: Vsebinsko in slogovno sem skušal izboljšati svoj članek
m (r2.7.3) (Robot: Spreminjanje ar:علم الحراج v ar:علم التحريج; kozmetične spremembe)
(→‎Gojenje gozda: Vsebinsko in slogovno sem skušal izboljšati svoj članek)
== Gojenje gozda ==
 
Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, s katero se skuša v interesu lastnika gozda '''vplivati na hitrejši razvoj'''gozda. Predvsem se poskuša pospešiti '''rast [[izbranec-nosilec funkcij|izbranih dreves]]'''. V [[sonaravno gospodarjenje|sonaravnem gospodarjenju]] naj bi načelno ta smoter zasledovala preudarna [[sečnja dreves]]. Sicer pa je to naloga gojenja gozdov. S pomočjo [[gojitveni ukrepi|'''gojitvenih ukrepov''']] na gojitvenih področjih kot so [[obnova gozda|obnova]], [[nega sestoja|nega]] in [[varstvo gozdov| varstvo gozdov]].
Gojenje je gozdarska dejavnost, za pomoč gozdu v razvoju. Hkrati skuša preprečiti delovanje, ki bi razvoj gozda oviralo ali ogrožalo. Gojenje gozdov zajema obnovo, nego in varstvo gozda.<br />
 
Z obnovo in nego gozda se uravnava medsebojno konkurenco, oziroma tekmovanje osebkov za svetlobo. Z dodajanjem svetlobe, se lahko pospeši razvojne procese v gozdu. Npr. poveča [[prirastek]] drevesa ali razvoj mladja. Oboje je možno le takrat, kadar je [[svetlobe]] v gozdu premalo. <br />Dodajanje svetlobe je možno le z izločanjem (sečnja) tekmecev za svetlobo, konkurentov. Vedno pa se s sečnjo izloča proizvajalce (drevesa ki priraščajo). Zato je izločanje smiselno le kot pomoč izredno kvalitetnim drevesom, izbrancem. Poleg izbiralne sečnje, so pripomoček za svetlitve še negovalni ukrepi. Takšni so čiščenje (motečih plevelov, grmov) in redčenje (motečih dreves).<br />
Gojitveni ukrepi so denimo: <br /> - pogozdovanje in izpopolnjevanje degradiranih površin v gozdu - '''obnova''' <br /> - uravnavanje konkurence osebkov v sestoju, s sproščanjem rastnega prostora izbrancem - '''nega''' <br /> - preprečevanje [[gozdne škode|škodljivih pojavov]] v gozdu - '''varstvo''' <br /> - izboljšanje [[sestojne strukture|sestojne sestave]] s protežiranjem donosnejših drevesnih vrst - '''melioracija sestoja''' <br /> - vnašanje vrednejših drevesnih vrst v sestoj ('''introdukcija''')<br /> - ukrepi za izboljšanje gozdnih tal, npr, apnenje, gnojenje - '''melioracija tal'''. Danes se ta uporablja le še redko.
V redno gospodarjenih gozdovih je zaradi sečenj, pomanjkanje svetlobe redko. Zato tam dragih negovalnih ukrepov ni treba (veliko). Velja celo nasprotno. Neutemeljeno izločanje vitalnih konkurentov je gozdu v škodo. Zmanjšuje prirastek in stabilnost sestoja (stojnost). Preveč svetlobe povzroča zapleveljenje in težave s pomlajevanjem.<br />
 
Največ gojitvenih del zahtevajo občutljivi umetni nasadi ([[monokulture]]). To so borni nadomestki posekanih naravnih, avtohtonih gozdov. Kljub izredno dragi obnovi, negi in varstvu, nasadi ostajajo moteč dejavnik v okolju, tujek. Naravne sile ([[ujme]] in [[škodljivci]]) takšne tujke iz okolja, slej ko prej, izločijo. Edina možnost za njihov obstanek, so draga in nezanesljiva posredovanja človeka (nega in varstvo). Naravnim pogojem se lahko uspešno prilagodi le naraven (avtohton) gozd. Brez človekove pomoči! <br />
Uspešno gojenje gozdov od gojitelja zahteva, da cilje, ukrepe in zahteve lastnika gozda, racionalno podreja strogim omejitvam narave. Možnosti za izboljšanje stanja v gozdu so namreč vedno omejene. Z '''naravnimi zmožnostmi''', kot je [[rastišče|rastiščni potencial]] in [[sestoj|rastnost sestoja]].<br /> Pred vsakim posegom v gozd koristi razmislek o '''temeljnem principu''', ki velja v naravi in v gozdarstvu: namreč, da je '''ekologija = ekonomija'''. Po tem principu so vsa poseganja v ekosistem, tudi gojitvena, '''ekonomsko problematična''' in '''ekološko vprašljiva'''. Zato ker so draga in ker umetno spreminjajo stanje in procese v ekosistemu, kar povzroča določene ekološke motnje! <br /> Na tovrstnih spoznanjih temelji izkušnja, da je pri poseganjih v naravo, vedno potrebno poravnati oba računa. Račun za '''opravljeno delo''' (uspešno ali neuspešno) in tistega za '''nadomestitev izgub''' (časa in izločenih osebkov), ki jih mora gozd nadomestiti na poti k svoji '''regeneraciji''' v optimalno stanje. In za vnovično vzpostavitev stabilnega [[ekološko ravnovesje|ekološkega ravnovesja]]. Zato je pri presoji realnih možnosti '''gojitvenega ukrepanja''' dobro biti previden in preudaren.
Varstvo gozda je dejavnost, ki dopolnjuje ukrepe nege. Z njimi se preprečuje in odstranjuje posledice t.i. škodljivih pojavov. Z izjemo škode, ki jo posredno in neposredno povzroča človek, so škodljivi pojavi v gozdu praviloma naravni pojav. So posledica delovanja ekoloških dejavnikov. Gozd občasno prizadenejo naravne ujme kot npr. veter, sneg, žled, požar, plazovi (snežni, zemeljski), poplava). Ujmam sledijo prenamnožitve organizmov (običajno žuželke), katerim ujma, izboljša prehranske možnosti. Najbolj pogosta je npr. prenamnožitev lubadarjev (gradacija) v smrekovih nasadih. <br />Posebno vrsto ogrožanja naravnega razvoja gozda, predstavlja prenamnožitev divjadi. Nastaja z enostranskim gojenjem [[rastlinojed]]ov ob odsotnosti [[zveri]]. Posledica je porušeno [[naravno ravnotežje]] in kritično pomanjkanje naravnega mladja (zlasti jelke; javora in bresta)! <br />Pomembna dejavnost varstva, je varstvo gozdov pred požari. V sušnem obdobju, se v požarno ogroženih predelih (Kras), organizira gozdarska protipožarna služba. <br />Pri izvajanju ukrepov varstva gozdov, se uporablja zaščitne ukrepe in zaščitna sredstva. Med pogostejšimi ukrepi varstva so: preventivna zaščitna sredstva ( mreže, ograde), ter sredstva in premazi za odganjanje (repelenti) in kontroliranje škodljivcev (npr. kontrolne pasti za lubadarje) in lovne nastave (lovna drevesa). V gozdu je izrecno prepovedana uporaba strupenih nastav!<br />
 
Varstvo gozda je osnovno načelo pri vseh človekovih posegih v gozd. Posebej še velja pri sečnji, ki je praviloma najintenzivnejši človekov poseg v gozd. Po načelu varstva gozda, mora vsak smotrn posek (zrelega ali poškodovanega) drevesa, gozdu omogočiti boljše pogoje za razvoj in regeneracijo, kot jih je imel pred posekom. Če se seka preveč, se krši načelo varstva gozda.
Povdariti je treba, da sta '''rastiščni potencial''' in '''rastnost sestoja''' idealno izkoriščene le v '''optimalnemu stanju gozda'''. V tem stanju je gozd '''maksimalno obstojen''' in trajno omogoča '''maksimalne lesne donose'''. Zato optimalno stanje gozda predstavlja (idealen) dolgoročni gozdnogospodarski cilj [[sonaravno gospodarjenje|sonaravnega gospodarjenja]] z gozdom.<br />
Najcenejši in najučinkovitejši garant za varstvo gozda, je vsekakor le zdrav in vitalen naravni gozd!<br />
Žal so danes gozdovi v optimalnem stanju zelo redki. Tak je npr. [[pragozd]], torej gozd, ki se je v dolgi dobi svojega razvoja razvijal brez vsakršnih vplivov človeka!<br /> V [[gospodarski gozd|gospodarskih gozdovih]] doseganje optimalnega stanja žal ni možno. Možno se mu je le približati. To je naloga gojenja gozdov.<br />
V gojenju gozdov se prizadeva z '''ohranjanjem''' vitalnih dreves (proizvajalcev) blažiti in nadomeščati izgube, ki v gozdu nastajajo z '''izločanjem dreves'''. Zaradi sečnje oziroma [[pridobivanje|pridobivanja]] in zaradi naravnih ujm.
 
== Pridobivanje gozdnih proizvodov ==
 
145

urejanj