Tisa (rod): Razlika med redakcijama

 

Najnenavadnejša je sumatrska tisa (''T. sumatrana'', izvira s [[Sumatra|Sumatre]] in [[Celebes]]a severno od skrajnega juga [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]), za katero so značilni redki, srpasto oblikovani rumeno-zeleni listi. Razmeroma posebna je tudi mehiška tisa (''T. globosa'', izvira iz vzhodne [[Mehika|Mehike]] južno od [[Honduras]]a), katere listi so po obliki med sumatrsko tiso in drugimi vrstami. Floridska tisa, mehiška tisa in pacifiška tisa so redke in prizadete ali ogrožene vrste.

Vse vrste tise vsebujejo zelo [[strup]]ene [[alkaloid]]e [[taksan]]e, katerih formula se med vrstami nekoliko razlikuje. Alkaloid najdemo v vseh delih drevesa, razen arilih. Arili so užitni in sladki, seme pa je zelo [[strup]]eno; v nasprotju s pticami človek semensko ovojnico razgradi in s tem sprosti taksane. To je lahko ob uživanju »jagod« tise, ne da bi prej odstranili semena, usodno. Ob tisah pogosto najdemo poginule prežvekovalce, posebno [[govedo]] in [[konj]]e, ki so se zastrupili z listjem, [[jelen]]jad pa strupe razgradi in se lahko z listjem hrani brez posledic. Zaradi smukanja tise v naravi pogosto najdemo le na strmih ponočjih, ki so jelenjadi nedostopna. Z listjem se hranijo tudi [[ličinka|ličinke]] nekaterih [[metulji|metuljev]], npr. ''[[Peribatodes rhomboidaria]]''.