Publij Kvintilij Var: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Octopus (pogovor | prispevki)
Ni več v delu
Vrstica 1:
‎{{v delu}}
[[Slika:Der gescheiterte Varus Haltern.jpg|thumb|right|200px|Poraženi Var (2003), kip Wilfrieda Kocha v Halternu am See, Nemčija]]
 
Vrstica 10 ⟶ 9:
 
===Politična kariera===
[[Slika:Gegenstempel Varus.jpg|200px|thumb|Lugdunski [[As (rimski kovanec)|as]] I (RIC 230) z napisom "VAR" (Varus)]]
Po prenehanju konzulskega mandata je bil leta 9 in 8 pr. n. št. guverner province [[Afrika (rimska provinca)|Afrike]], potem pa guverner [[Sirija (rimska provinca)|Sirije]], kjer je poveljeval štirim [[rimska legija|legijam]]. V Siriji je bil poznan po svojem krutem vladanju in visokih davkih. Judovski zgodovinar [[Jožef Flavij]] omenja njegovo naglo ukrepanje v mesijanskem uporu v Judeji po smrti vazalnega kralja [[Herod Veliki|Heroda Velikega]] leta 4 pr. n. št.. Po zatrtju upora in osvojitvi [[Jeruzalem]]a je [[križanje|križal]] 2.000 judovskih upornikov in postal eden od glavnih vzrokov za splošno protirimsko razpoloženje v [[Judeja (rimska provinca)|Judeji]]. Jožef Flavij je poskušal njegovo ravnanje relativizirati, Judje pa so iz protesta prenehali kupovati rimsko lončenino.<ref>''66 A.D. – The Last Revolt (DVD)'', History Channel.</ref>
 
Vrstica 15:
 
V prvih letih 1. stoletja so Tiberij, njegov brat [[Neron Klavdij Druz]] in [[Germanik]] izvedli dolg vojni pohod v [[Velika Germanija|Germanijo]], na ozemlje severno od [[Donava|Donave]] in vzhodno od [[Ren]]a. Njihov cilj je bil širjenje Rimskega cesarstva na sever [[Evropa|Evrope]] in skrajšanje mejne črte cesarstva. Podjarmili so več germanskih plemen, med njimi tudi [[Heruski|Heruske]]. Leta 7 so Germanijo razglasili za mirno in za njenega guvernerja imenovali Kvintilija Vara. Tiberij je z legijami zapustil Germanijo in se odpravil v [[Ilirik]], kjer je izbruhnila [[velika ilirska vstaja]].
 
===Bitka v Tevtoburškem gozdu===
Leta 9 je bil Var s svojo XVII., XVIII. in XIX. legijo nekje ob reki Weser, kjer je od svojega zaupnika in poveljnika pomožne konjeniške enote [[Arminij]]a izvedel za upor Germanov ob Renu. Arminijev tast [[Segest]] je Vara opozoril, da gre za prevaro, vendar mu Var ni verjel. Odpravil se je na pohod proti upornikom in tako slabo razporedil svoje legije, da je bila njihova udarna moč minimalna, Germani pa so lahko dobro izkoristili vse svoje prednosti. Arminij in Heruski so Varu ob pomoči svojih zaveznikov v Tevtoburškem gozdu pripravili zasedo, v katero je septembra leta 9 padla cela rimska vojska.
 
Na gozdnatem in močvirnem terenu je bilo manevriranje rimske pehote skoraj nemogoče, kar je germanskim vojščakom omogočilo, da so popolnoma uničili vse tri legije. Zadnje borbe so potekale tretji dan bitke na hribu Kalkriese severno od [[Osnabrück]]a. Poročila o bitki so zaradi popolnega poraza Rimljanov zelo skopa. Eno od poročil pravi, da je del rimske konjenice zapustil pehoto in pobegnil proti Renu, vendar so jih Germani dohiteli in pobili. Nekaj ujetih rimskih vojakov so zaprli v pletene kletke in jih žive sežgali. Druge so zasužnjili ali zanje zahtevali dokupnino. [[Tacit]] poroča, da so Germani ujete častnike žrtvovali svojim bogovom na oltarjih, ki so bili nekaj let kasneje še vidni. Var je v brezupnem položaju naredil samomor.<ref>M. Bunson, ''A Roman Encyclopedia'', Oxford Paperback Reference, 1995.</ref> Arminij je njegovo glavo kot darilo poslal [[Markomani|markomanskemu]] kralju [[Marbod]]u s ponudbo za protirimsko zvezo. Marbod je poudbo odklonil in poslal Varovo glavo v Rim, da bi jo pokopali.
 
Rimljani so kasneje ponovno osvojili izgubljene legijske prapore (orle): prva dva leta 15 in 16, tretjega pa leta 42. Rimljanom po bitki nikoli ni uspelo vzpostaviti svoje oblasti v severni Germaniji in so svoje legije umaknili na lahko branljivi reki Ren in Donavo.
Sramota zaradi poraza je bila tako velika, da XVII., XVIII. in XIX. legije niso obnovili in se niso nikoli več pojavile na bojišču. Bitka je močno vplivala tudi na Avgusta in mu zagrenila zadnja leta vladanja. Svetonij piše, da je Avgust, ko je izvedel za katastrofalen poraz, trgal svoja oblačila, se nekaj mesecev ni strigel in pogosto vzdihnil: ''"Quintili Vare, legiones redde!"'' (''Kvintilij Var, vrni mi moje legije!'').<ref>[http://www.kalkriese-varusschlacht.de/varusschlacht-varusschlacht/antike-quellen/sueton/sueton---lat-originaltext/caius-suetonius-tranquillus-vita-divi-augusti-2349-latein.html Svetonij, ''Vita Divi Augusti'', 23.49]</ref> Gibbon opisuje Avgustovo reakcijo na poraz kot enega od redkih trenutkov, ko je sicer stoični vladar izgubil svojo hladnokrvnost.<ref>E. Gibbon, ''The Decline and Fall of the Roman Empire'', Modern Library.</ref>
==Sklici==
{{opombe|1}}
 
==Viri==
* P.S. Wells, ''The Battle That Stopped Rome: Emperor Augustus, Arminius, and the Slaughter of the Legions in the Teutoburg Forest '', W. W. Norton & Company, oktober 2003, ISBN 0-393-02028-2, ISBN 978-0-393-02028-1.
* A. Murdoch, ''Rome's Greatest Defeat: Massacre in the Teutoburg Forest'', Sutton Publishing, 2006, ISBN 0-7509-4015-8, ISBN 978-0-7509-4015-3.
* Svetonij, ''The Twelve Caesars'', prevod R. Graves, Penguin Books, 1957, [http://www.gutenberg.org/etext/6400 The Lives of the Twelve Caesars]
* Tacit, ''Anali''.
* V. Paterkul, ''Compendium of Roman History'' (''[[Res gestae Divi Augusti]]''), Harvard University Press, 1924.
 
 
{{Portal-Vojaštvo}}