Redakcija: 13:06, 20. julij 2012 uredi Sporti (pogovor \| prispevki) Administratorji 182.276 urejanj m slika ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:48, 27. november 2012 uredi razveljavi Grejo (pogovor \| prispevki) 36.342 urejanj dodan tekst Novejše urejanje →
Vrstica 11: \| occupation = učitelj }} '''Karel Širok''', [[Slovenci\|slovenski]] mladinski [[pesnik]], [[pisatelj]], član organizacije [[TIGR]] in [[kulturni delavec]], * [[26. oktober]] [[1889]], [[Šmartno, Brda]], † [[5. januar]] [[1942]], [[Draga (dolina)\|Draga]], [[Begunje na Gorenjskem]] == Življenje in delo == Karel Širok je leta [[1909]] v [[Koper\|Kopru]] končal učiteljišče. Nato je poučeval v raznih predelih [[Trst]]a in se v prostem času posvečal gledališču ([[režiser]], vodja [[dramatika\|dramskega]] krožka) in [[glasba\|glasbi]]. Leta 1925 so ga [[Fašisti\|fašistične]] oblasti odpustile, zato se je 1926 izselil v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev\|Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Nekaj čssa je učil v [[Črnomelj\|Črnomlju]]. Nato je stopil v diplomatski službo. Bil je uradnik na konzulatu v Trstu (1926-1929) in [[Celovec\|Celovcu]] (1929-1938). V obeh krajih ga je nadzorovala policija. Med bivanjem v Celovcu je imel stalne stike z [[Beograd]]om, predvsem pa s [[Tone Batagelj\|Tonetom Batageljem]] in [[Ivan Rudolf\|Ivanom Rudolfom]]. Njegovo delovanje pred začetkom [[druga svetovna vojna\|2. svetovne vojne]] in stike s [[Albert Ivančič\|Albertom Ivančičem]], [[Ferdo Kravanja\|Ferdom Kravanjo]] in A. Knezom je podrobno opisal [[Tone Ferenc]] v knjigi ''Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940''. {{COBISS\|ID=1385480}} [[Gestapo]] ga je 11. junija 1940 zaradi sodelovanja s člani organizacije TIGR, ki so pripravljali sabotažne akcije aretiral, potem ko je navezal stike z dvema nemškima zaupnikoma. Po treh mesecih so ga izgnali v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev\|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Tu je bil učitelj v Ljubljani. Ob napadu na Jugoslavijo se je umaknil v [[Sarajevo]] in se kasneje vrnil v Ljubljano, kjer so ga [[Kraljevina Italija\|italijanske]] oblasti 2. junija 1941 na poziv gestapa ponovno aretirale in ga odpeljale v Trst. V Italiji je bil zaprt do 1. julija 1944, potem pa izročen gestapu v Celovcu, kjer je bil obsojen na smrt. V Begunje na Gorenjskem naj bi ga prepeljali mesec dni pred usmrtitvijo. Ustreljen je bil 5. januarja 1942 kot [[talec]] v Dragi pri Begunjah. <ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Karel Širok je leta [[1909]] v [[Koper\|Kopru]] končal učiteljišče. Nato je poučeval v raznih predelih [[Trst]]a in se v prostem času posvečal gledališču (režiser, vodja dramskega krožka) in glasbi. Leta [[1925]] so ga oblasti odpustile, zato se je [[1926]] izselil v [[Kraljevina Jugoslavija\|Jugoslavijo]]. Na začetku okupacije so ga [[fašisti]] v [[Ljubljana\|Ljubljani]] aretirali in ga nato predale nemški policiji. Ustreljen je bil 1942 kot [[talec]] v Dragi pri Begunjah. Prve pesmi je objavil [[1909]] v ''Zvončku'', leta [[1920]] pa je Trstu izšla njegova prva pesniška zbirka ''Jutro''. V zbirki ''Polžja hišica'' ([[1926]]) so zbrane igrive in izrazito ritmične pesmi o [[polž]]ih. Religiozna motivika je značilna za pesniško zbirko ''Kapelica'' ([[1935]]), ki v sklepnih pesmih tematizira narodovo stisko. Izdal je še zbirko sedmih [[Črtica (književnost)\|črtic]] ''Slepi slavčki'' ([[1922]]) in [[pravljica\|pravljico]] ''Trije bratje in trije razbojniki'' ([[1951]]).▼ ~~Marca [[1978]] so po njem v ulici Donadoni v Trstu poimenovali slovensko osnovno šolo.~~ ▲Prve pesmi je objavil [[1909]] v ''Zvončku'', leta [[1920]] pa je Trstu izšla njegova prva pesniška zbirka ''Jutro''. V zbirki ''Polžja hišica'' ([[1926]]) so zbrane igrive in izrazito ritmične pesmi o [[polž]]ih. Religiozna motivika je značilna za pesniško zbirko ''Kapelica'' ([[1935]]), ki v sklepnih pesmih tematizira narodovo stisko. Izdal je še zbirko sedmih [[Črtica (književnost)\|črtic]] ''Slepi slavčki'' ([[1922]]) in [[pravljica\|pravljico]] ''Trije bratje in trije razbojniki'' ([[1951]]).<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999</ref> Marca 1978 so po njem v ulici Donadoni v Trstu poimenovali slovensko osnovno šolo. == Bibliografija == Poezija: Vrstica 28 ⟶ 25: * Slepi slavčki {{COBISS\|ID=60262656}} * Trije bratje in trije razbojniki {{COBISS\|ID=348446}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == {{opombe}} * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 {{~~DEFAULTSORT:~~lifetime\|1889\|1942\|Širok, Karel}}▼ [[Kategorija:~~Umrli leta 1942~~TIGR]]▼ [[Kategorija:~~Rojeni~~Usmrčeni ~~leta 1889~~ljudje]]▼ ~~{{literat-stub}}~~ ▲{{DEFAULTSORT:Širok, Karel}} ▲[[Kategorija:Rojeni leta 1889]] ▲[[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]]

Karel Širok: Razlika med redakcijama