Gozdarstvo: Razlika med redakcijama

odstranjenih 14 zlogov ,  pred 8 leti
m
r2.7.3) (Robot: Spreminjanje ar:علم الحراج v ar:علم التحريج; kozmetične spremembe
m (Dopolnil povezave in izboljšal izrazje.)
m (r2.7.3) (Robot: Spreminjanje ar:علم الحراج v ar:علم التحريج; kozmetične spremembe)
 
Gojenje je gozdarska dejavnost, za pomoč gozdu v razvoju. Hkrati skuša preprečiti delovanje, ki bi razvoj gozda oviralo ali ogrožalo. Gojenje gozdov zajema obnovo, nego in varstvo gozda.<br />
Z obnovo in nego gozda se uravnava medsebojno konkurenco, oziroma tekmovanje osebkov za svetlobo. Z dodajanjem svetlobe, se lahko pospeši razvojne procese v gozdu. Npr. poveča [[prirastek]] drevesa ali razvoj mladja. Oboje je možno le takrat, kadar je [[svetlobe]] v gozdu premalo. <br />Dodajanje svetlobe je možno le z izločanjem (sečnja) tekmecev za svetlobo, konkurentov. Vedno pa se s sečnjo izloča proizvajalce (drevesa ki priraščajo). Zato je izločanje smiselno le kot pomoč izredno kvalitetnim drevesom, izbrancem. Poleg izbiralne sečnje, so pripomoček za svetlitve še negovalni ukrepi. Takšni so čiščenje (motečih plevelov, grmov) in redčenje (motečih dreves).<br />
V redno gospodarjenih gozdovih je zaradi sečenj, pomanjkanje svetlobe redko. Zato tam dragih negovalnih ukrepov ni treba (veliko). Velja celo nasprotno. Neutemeljeno izločanje vitalnih konkurentov je gozdu v škodo. Zmanjšuje prirastek in stabilnost sestoja (stojnost). Preveč svetlobe povzroča zapleveljenje in težave s pomlajevanjem.<br />
Največ gojitvenih del zahtevajo občutljivi umetni nasadi ([[monokulture]]). To so borni nadomestki posekanih naravnih, avtohtonih gozdov. Kljub izredno dragi obnovi, negi in varstvu, nasadi ostajajo moteč dejavnik v okolju, tujek. Naravne sile ([[ujme]] in [[škodljivci]]) takšne tujke iz okolja, slej ko prej, izločijo. Edina možnost za njihov obstanek, so draga in nezanesljiva posredovanja človeka (nega in varstvo). Naravnim pogojem se lahko uspešno prilagodi le naraven (avtohton) gozd. Brez človekove pomoči! <br />
Varstvo gozda je dejavnost, ki dopolnjuje ukrepe nege. Z njimi se preprečuje in odstranjuje posledice t.i. škodljivih pojavov. Z izjemo škode, ki jo posredno in neposredno povzroča človek, so škodljivi pojavi v gozdu praviloma naravni pojav. So posledica delovanja ekoloških dejavnikov. Gozd občasno prizadenejo naravne ujme kot npr. veter, sneg, žled, požar, plazovi (snežni, zemeljski), poplava). Ujmam sledijo prenamnožitve organizmov (običajno žuželke), katerim ujma, izboljša prehranske možnosti. Najbolj pogosta je npr. prenamnožitev lubadarjev (gradacija) v smrekovih nasadih. <br />Posebno vrsto ogrožanja naravnega razvoja gozda, predstavlja prenamnožitev divjadi. Nastaja z enostranskim gojenjem [[rastlinojed]]ov ob odsotnosti [[zveri]]. Posledica je porušeno [[naravno ravnotežje]] in kritično pomanjkanje naravnega mladja (zlasti jelke; javora in bresta)! <br />Pomembna dejavnost varstva, je varstvo gozdov pred požari. V sušnem obdobju, se v požarno ogroženih predelih (Kras), organizira gozdarska protipožarna služba. <br />Pri izvajanju ukrepov varstva gozdov, se uporablja zaščitne ukrepe in zaščitna sredstva. Med pogostejšimi ukrepi varstva so: preventivna zaščitna sredstva ( mreže, ograde), ter sredstva in premazi za odganjanje (repelenti) in kontroliranje škodljivcev (npr. kontrolne pasti za lubadarje) in lovne nastave (lovna drevesa). V gozdu je izrecno prepovedana uporaba strupenih nastav!<br />
Varstvo gozda je osnovno načelo pri vseh človekovih posegih v gozd. Posebej še velja pri sečnji, ki je praviloma najintenzivnejši človekov poseg v gozd. Po načelu varstva gozda, mora vsak smotrn posek (zrelega ali poškodovanega) drevesa, gozdu omogočiti boljše pogoje za razvoj in regeneracijo, kot jih je imel pred posekom. Če se seka preveč, se krši načelo varstva gozda.
Najcenejši in najučinkovitejši garant za varstvo gozda, je vsekakor le zdrav in vitalen naravni gozd!<br />
== Pridobivanje gozdnih proizvodov ==
Gozdni proizvodi so materialne dobrine, ki nastajajo v gozdu. Najpomembnejši gozdni proizvod je [[les]]. Zaradi specifične teže lesa (900kg/m<sup>3</sup>) in težavnega terena, kjer nastaja, je pridobivanje lesa , izredno zahtevna naloga. Zahteva posebno znanje in opremo.<br />
Prva delovna faza pridobivanja lesa je [[sečnja]]. V tej fazi se drevo podre, oklesti in razreže (skroji) v lesne sortimente (hlode). Sledi spravilo lesa s posebnimi gozdarskimi traktorji, ki transportirajo lesne sortimente, od panja do skladišča na kamionski cesti. Spravilo sestoji iz zbiranja sortimentov na sečišču (običajno z vitlom), vlačenja po gozdni vlaki in skladiščenja na kamionski cesti (rampi). Nato sledi prevoz lesa s posebej opremljeni kamioni (z nakladalno napravo), po kamionski cesti do porabnika.<br />
Pridobivanje lesa je zelo problematična dejavnost za gozd. Zato mora biti dovoljeni posek lesa ([[etat]]), skrbno načrtovan, kontroliran in izveden. Korektno upoštevana pravila gozdarske stroke pri poseku in spravilu, omogočajo gozdu uspešno regeneracijo.<br />
Pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov ni tako intenzivno in je za gozd manj obremenjujoče. Kljub temu je tudi pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov naravno omejeno (limitirano). Zato njihovo pridobivanje urejajo predpisi. Pri pridobivanju velja posebej opozoriti na obzirnost pri nabiranju zdravilnih zelišč, cvetja, gob, plodov.
Posebno zvrst pridobivanja v gozdu, predstavlja lovska dejavnost, [[lovstvo]]. Poleg same koristi od lova (trofeje, divjačina, strast in rekreacija), mora lovstvo poskrbeti tudi za naravno ravnotežje v ekosistemu. Zaradi odsotnosti zveri v njem, morajo lovci prevzeti njihovo funkcijo regulatotja številčnosti rastlinojedov . Od uspešnosti lovstva je pomembno odvisen tudi razvoj gozda (pomlajevanje).
 
== Gozdarstvo panoga ==
Gozdarska panoga je dejavnost, ki povezuje znanost, vede in discipline v gozdarstvu. Gozdarska pasnoga razpolaga z zbranim znanjem in izkušnjami, iz skoraj tristoletne gozdarske tradicije v Sloveniji. Strokovno znanje je osnova pri vsakdanjih delih v gozdu in vodilo pri strokovnem izobraževanju za poklice vseh profilov v gozdarstvu.<br />
== Zunanje povezave ==
Izobraževanju gozdarskih kadrov so namenjene Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni in Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo v Ljublj . Gozdarski inštitut Slovenije se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo v gozdarstvu.<br />
http://www.sgls.si//<br />
http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/predstavitev.html ani<br />
http://www.gozdis.si/
 
 
[[Kategorija:Gozdarstvo|*]]
 
[[ar:علم الحراجالتحريج]]
[[bg:Лесовъдство]]
[[ca:Enginyeria forestal]]
93.602

urejanji