Redakcija: 12:52, 22. november 2012 uredi 194.249.198.238 (pogovor) →‎Lastnosti ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:33, 22. november 2012 uredi razveljavi Rude (pogovor \| prispevki) Administratorji 30.888 urejanj rvv Novejše urejanje →
Vrstica 5: Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo z najmanjšo emisijo CO<small>2</small> pri izgorevanju, je vsestransko uporaben in v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi energijsko učinkovit. Za označevanje imena se uporabljata tudi kratici '''ZP (»slo«)''' in '''angleška NG (»natural gas«)'''. == Osnovni tehnični podatki o zemeljskem plinu == ~~pounegaaaa pridnii neki župnik pa potokar paa fifika vas obožujemo :D~~ Zgornja kalorična vrednost:'''Od 36.000 do 40.000(kJ/Sm3)''' Wobejevo število:'''Od 48 do 52(MJ/Sm3)''' Vrstica 12: '''Sm3 = standardni kubični meter (15°C, 1,01325 bar)''' == ~~LP Urška~~Sestava == Zemeljski plin je zmes plinastih [[ogljikovodik]]ov. Točna sestava je odvisna od nahajališča. Glavna sestavina je v vseh primerih metan. Navadno so prisotne tudi večje količine višjih ogljikovodikov, kot so [[etan]], [[propan]], [[butan (plin)\|butan]] in [[eten]]. ~~na wikipediji ste idioti.~~ Pomembni sestavini sta tudi [[žveplovodik]] in [[ogljikov dioksid]]. Žveplovodik odstranijo s postopkom, imenovanim [[razžveplanje]], ogljikov dioksid pa odstranijo kar v [[zrak]]. Zelo cenjen je zemeljski plin, ki vsebuje večje količine [[helij]]a. Vsebuje ga lahko do 7 odstotkov; ti zemeljski plini predstavljajo glavni vir pridobivanja helija. Redna sestavina zemeljskega plina je tudi [[dušik]], ki znižuje uporabnost plina (nizka [[kurilnost]], tvorjenje [[dušikovi oksidi\|dušikovih oksidov]]). ~~IDIOT ALERT IDIOT~~ Pred oddajo naravnega zemeljskega plina v omrežje je potrebno odstraniti nekatere sestavine, predvsem višje ogljikovodike, vodo in ponekod tudi žveplo. Višji ogljikovodiki propan in butan se tržijo kot »[[utekočinjeni naftni plin]]« (UNP). Vrstica 24 ⟶ 25: [[Slika:Gaskessel gr.jpg\|thumb\|200px\|Plinohram z zemeljskim plinom.]] == Nastanek zemeljskega plina == Vrstica 33: == Lastnosti == ~~smolar~~Zemeljski plin je nestrupen, vnetljiv, brezbarven plin, ki se vname pri [[temperatura\|temperaturi]] okoli 600 °C. Je lažji od zraka. Da zgori 1 m³ zemeljskega plina, je potrebnih 10 m³ zraka. Ker je načeloma brez vonja, mu velikokrat dodajajo majhne količine vonljive snovi, da lažje zaznamo morebitno prisotnost zemeljskega plina v prostoru. Običajno uporabljene vonljive snovi, ki jih dodajajo zemeljskem plinu so [[tioeter\|tioetri]] in [[tiol]]i. Za [[zgorevanje]] so primerne vse sestave zemeljskega plina, vendar morajo biti zgorevalne naprave prilagojene. V povezanem plinskem omrežju, kot je sedanje [[evropa\|evropsko]], se plin iz različnih virov meša, zato mora biti sestava ustaljena. V [[Slovenija\|Sloveniji]] uporabljamo plin z visokim deležem metana (okoli 98 %) in (spodnjo) kurilnostjo okoli 34,1 [[MJ]]/[[standardni kubični meter\|Sm<sup>3</sup>]]. Zemeljski plin, ki ga uporabljajo v gospodinjstvih na [[Nizozemska\|Nizozemskem]], pa vsebuje 13,5 % dušika (prostorninski oziroma molski delež) in 1 % ogljikovega dioksida. Kurilnost tega plina je 31,9 MJ/Sm<sup>3</sup>. Ta sestava izhaja iz največjega nizozemskega vira, plinskega polja [[Groningen]]. Na Nizozemskem imajo ponekod podvojeno plinsko omrežje, ločeno za [[visokokaloričen\|visokokalorični]] plin (iz nekaterih polj in uvoza) in ločeno za nizkokalorični groningenski plin. == Zanimivosti == Vrstica 43: == Zelena energija == Svet si danes prizadeva za zmanjševanje emisij ~~in bol bolani urški~~ [[ogljikov dioksid\|ogljikovega dioksida]] in toplogrednih plinov v ozračje, ki sta cilj [[Kjotski protokol\|Kjotskega protokola]] in zaveze [[Evropska unija\|Evropske unije]] za 20 % zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Širjenje uporabe zemeljskega plina kot »[[zeleni energent\|zelenega energenta]]« lahko pomembno prispeva k doseganju okoljevarstvenih ciljev. == Glej tudi ==

Zemeljski plin: Razlika med redakcijama