Zemeljski plin: Razlika med redakcijama

Zemeljski plinsmolar je nestrupen, vnetljiv, brezbarven plin, ki se vname pri [[temperatura|temperaturi]] okoli 600 °C. Je lažji od zraka. Da zgori 1 m³ zemeljskega plina, je potrebnih 10 m³ zraka. Ker je načeloma brez vonja, mu velikokrat dodajajo majhne količine vonljive snovi, da lažje zaznamo morebitno prisotnost zemeljskega plina v prostoru. Običajno uporabljene vonljive snovi, ki jih dodajajo zemeljskem plinu so [[tioeter|tioetri]] in [[tiol]]i.

Za [[zgorevanje]] so primerne vse sestave zemeljskega plina, vendar morajo biti zgorevalne naprave prilagojene. V povezanem plinskem omrežju, kot je sedanje [[evropa|evropsko]], se plin iz različnih virov meša, zato mora biti sestava ustaljena. V [[Slovenija|Sloveniji]] uporabljamo plin z visokim deležem metana (okoli 98 %) in (spodnjo) kurilnostjo okoli 34,1 [[MJ]]/[[standardni kubični meter|Sm³]]. Zemeljski plin, ki ga uporabljajo v gospodinjstvih na [[Nizozemska|Nizozemskem]], pa vsebuje 13,5 % dušika (prostorninski oziroma molski delež) in 1 % ogljikovega dioksida. Kurilnost tega plina je 31,9 MJ/Sm³. Ta sestava izhaja iz največjega nizozemskega vira, plinskega polja [[Groningen]]. Na Nizozemskem imajo ponekod podvojeno plinsko omrežje, ločeno za [[visokokaloričen|visokokalorični]] plin (iz nekaterih polj in uvoza) in ločeno za nizkokalorični groningenski plin.