Toga: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{v delu}} thumb|175px|Toga Slika:Contemporary portrayal of a toga picta.jpg|thumb|200px|''Toga picta'' je bila morda etruščanskega izvora, kar ... |
nadaljevanje |
||
Vrstica 10:
Način oblačenja se je sčasoma spremenil. Rimljani so začeli nositi srajce (''tunica'', grško: ''[[hiton]]''), kakršne so nosili [[Grki]] in Etruščani, toga, ki je bila prvotno ozek kos tkanine, pa se je večala, dokler ni dosegla premera šest merov. Postala je zelo okorna, zato so jo začeli nositi bolj ohlapno. Za aktivno udejstvovanje, predvsem za vojskovanje, je postala neuporabna. Njeno mesto v vojski je zato zasedel priročnejši volnen plašč (''[[sagum]]''). Toga je še naprej ostala dvorno oblačilo, v zasebnem življenju pa jo je nadomestila lena (''laena'').<ref>Spart, Sever, 1.7, ''Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref>
==Pomen==
V procesu, v katerem se je toga umaknila iz vsakdanjega življenja, je na drugi strani pridobila velik pomen kot slavnostno oblačilo in način označevanja različnih državnih položajev. Že v 2. stoletju pr. n. št., morda tudi prej, je bila skupaj s značilnimi čevlji (''calceus'') prepoznaven znak rimskega državljana. Tujcem so jo odrekali,<ref>Svetonij, ''Klavdijevo življenje'', 15.2.</ref> tiste, ki je ne bi smeli nositi, pa so preganjali.<ref>Plinij, ''Epistule'', 4.11.3.</ref> Ob vseh priložnostih so jo lahko nosili samo [[magistrat]]i kot znak svojega položaja. Še več. Magistrate, ki so nosili grški plašč (''pallium'') in sandale, so imeli za neprimerno, če ne kriminalno oblečene.<ref>Cicero, ''Pro Rabirio Perduellionis Reo''.</ref> [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] na primer je pogled na državljana brez toge tako razjezil, da je citiral [[Vergil]]ov verz ''"Romanos, rerum dominos, gentemque togatam"'' (Rimljani, gospodarji sveta, ljudstvo, ki nosi togo) in ukazal, da se edili v prihodnje ne smejo pojavljati v forumu brez nje.<ref>Svetonij, ''Augustus'', 40.5.</ref>
Ker toge vojaki niso nosili, so nanjo gledali kot na simbol miru. Civile so zato včasih imenovali ''togatus'' – ''tisti, ki nosijo togo'', da bi jih razlikovali od vojakov, ki so nosili ''sagum''. V Cicerovi ''De officiis'' je celo fraza ''cedant arma togae'' – ''naj orožje zamenja toga'', se pravi naj vojno zamenja mir ali naj vojaško oblast zamenja civilna.
==Oblačenje==
Toga je bila na začetku ozek kos tkanine, potem pa se je večala, dokler ni dosegla premera šest metrov. Oblačenje je bilo zato zahtevno in je zahtevalo pomočnika.
Zgornja polovica toge se je najprej preganila preko spodnje polovice. Levi konec toge se je položil preko leve rame in leve roke, tako da je segal skoraj do tal. Drugi konec se je ovil okoli telesa in preko levega leve rame in se nato ovil okoli desnega kolka. Končne podrobnosti so bile prepuščene okusu posameznika. Preostali del tkanine (''sinus'') se je lahko uporabil kot oglavnica.<ref>Togas, ''Tunics and Sandals'' [http://www.dl.ket.org/latin1/things/holidays/halloween/togas.htm]. Pridobljeno dne 21. novembra 2012.</ref>
==Različice==
Rimljani so imeli več vrst tog, ki so se uporabljale različno.
* ''Toga virilis'', tudi ''toga alba'' ali ''toga pura'' (junaška, bela ali čista toga): enostavna bela toga, ki so ob svečanih priložnostih nosili polnoletni fantje, stari od 14 do 18 let.<ref>Mart. 8.28.11, ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities'', </ref> Prvič so jo oblekli na praznovanju svoje polnoletnosti.
* ''Toga candida'' (čisto bela toga): toga, obeljena s kredo do bleščeče beline, ki so jo nosili kandidati za javne funkcije.<ref>Polibij, 10.4.8, ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref> Izgleda, da so navado prepovedali na plebiscitu leta 432 pr. n. št., vendar omejitve v praksi niso nikoli izvrševali.<ref>Livij, 4.25.13, ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref>
* ''Toga preatexta'': običajno bela toga s široko škrlatno obrobo. Nosili so jo:
** svobodno rojeni mladoletni fantje<ref>Livij, 24.7.2., ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref>
** vsi kurulski magistrati<ref>Cicero, Sen., 5.12., ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref><ref>Zonar, 7.19., ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref>
** bivši kurulski magistrati in diktatorji, žalujoči,<ref>Cicero, Sen. 5, 12., ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref> morda tudi udeleženci festivalov in drugih praznovanj<ref>Cicero, Phil., 2. 4. 3, 110., ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref>
** nekateri svečeniki<ref>Livij, 27. 8.8. in 33.42., ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref>
** v Cesarstvu so imeli častno pravico do nje tudi zaslužni državljani brez državne funkcije
** rimski kralji (po izročilu)
: Osebe, ki so imele pravico nositi ''togo praetexto'', so včasih imenovali tudi ''laticlavius'' - ''tisti, s široko škrlatno obrobo''.
* ''Toga pulla'' (temna toga): nosili so jo predvsem žalujoči. Nosila se je tudi v časih zasebne ali javne stiske ali kot znak protesta. Ko je bil [[Cicero]] leta 58 pr. n. št. zaradi domnevnega spodkopavanja Republike izgnan v Grčijo, so senatorji v znak protesta proti tej odločitvi nosili temne toge.<ref>Cicero, Sen., 5.12, ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref>
* ''Toga picta'' (pisana toga) se je za razliko od drugih tog ne samo barvala, ampak tudi krasila. Toga je bila temno škrlatna z zlato obrobo. V Republiki so jo nosili generali na svojih triumfih in rimski pretor (''praetor urbanus''), ko se je na Apolonovih igrah (''Ludi Apollinares'') na vpregi bogov pripeljal v rimski cirkus.<ref>Livij, 5. 41, 2., ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref> V Cesarstvu so ''togo picto'' nosili magistrati, ki so priredili gladiatorske igre, konzuli in v posebnih primerih tudi cesar.
* ''Toga trabea''. Servij omenja, da so obstajale tri rezlične vrste ''toge trabee''. Prva je bila purpurna in je bila namenjena bogovom. Druga je bila purpurna z nekaj beline in je bila namenjena kraljem. Tretja je imela škrlatne proge in purpurno obrobo<ref>Isid., Orig., 19. 24. 8., ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref> in je bila namenjena avgurjem in svečenikom (''salii'').<ref>Aen., 7. 612. in 7.188., ''The Dictionary of Greek and Roman Antiquities''.</ref> Dionizij iz Halikarnasa pravi, da so jo nosili tudi vitezi (''ordo equester''), kar pa ni dokazano.
==Sklici==
{{opombe|1}}
| |||
.png){kind=link}