David Livingstone: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ml:ഡേവിഡ് ലിവിങ്സ്റ്റൺ |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 24:
[[ar:ديفيد ليفينغستون]]
[[az:David Livinqston]]
DAVID LIVINGSTONE – RAZISKOVANJE AFRIKE
ŽIVLJENJEPIS
David Livingstone je bil med najpomembnejšimi evropejci, ki so v 19. Stol. raziskovali afriko. Rodil se je 19. Marca leta 1813 v Blantyru pri Glasgowu na Škotskem. Že s komaj desetimi leti je začel delati v predilnici bombaža blizu Glasgowa. Z osemindvajsetimi leti pa je prišel v Afriko, kot misjonar, šolan zdravnik in duhovnik. Upal je, da bo lahko s pomočjo evropskega znanja in trgovine izboljšal življenje Afričanov.
PRVA ODPRAVA 1841- 1852
Marca leta 1841 Livingstone prispe v Cape Town. Od tam nadaljuje pot v Kruman z vozom na volovsko vprego. Ostane v Kurmanskem misjonu, kjer spozna hčerko vodje misjona. Med bivanjem v misjonu se Livingstone potika po pokrajini in spoznava afriške jezike, pokrajino ter domačine.Končno je Livingstone dobil dovoljenje da nadaljuje pot in ustanovi misjonarsko postojanko. Kočo si je postavil v Maboce in spoznaval domačine. Januarja leta 1844 ga je napadel lev in mu hudo ranil levo roko. Ker je bil zdravnik stotine kilometre stran si je moral roko operirati sam. Kljub hudim bolečinam je okreval. Potem se je vrnil v Kurman kjer se poroči s hčerko vodja misjona. Z ženo sta tako potovala proti severu. Livingstonova družina ( v kateri sta bila tudi sin in novorojena hčerka) se je končno naselila v Kolobengu. Ko se je leta 1849 pridružil novi odpravi, je poslal družino nazaj v Kurman. Livingstonova odprava nadaljuje pot skozi puščavo Kalahari in pride do jezera Ngami. Leta 1852 se je Livingstone vrnil in vzel s seboj svoje tri otroke in nosečo ženo Mary in se odpravi proti reki Zambezi, ki jo je takrat tudi prvič videl. Nekaj časa so živeli med plemenom Kololo. V tem plemenu je tudi odkril kako poglavarji zasužnijo svoje sovražnike in to ga je zelo žalostilo. S svojo družino se je vrnil v Cape Town in jih poslal v Anglijo. Sam pa je odšel novim odkritjem naproti.
DRUGA ODPRAVA 1852-1856
V drugi odpravi se je Livingstone s 27 ljudmi odpravi raziskovat reko Zambezi s kanuji. Ustavljaj so se ob reki Zambezi. Tudi v mestu Sesheke. Mnogi Livingstonovi sopotniki so zboleli za mrzlici, ki se jo je naleze tudi sam. In leta 1854 Livingstone in njegovi sopotniki izmučeni pridejo do mesta Luanda. Leta 1855 se je Livingstone vrnil v mesto Sesheke. Potem je nadaljeval pot proti vzhodu. 16. Novembra leta 1855 je postal prvi belec, ki je videl veličastne slapove- poimenoval jih je Viktorijini slapovi. Leta 1856 je prišel v Quelimane.
TRETJA ODPRAVA 1858-1864
Leta 1858 se je Livingstone odpravil že na svojo tretjo odpravo. Pred tem si je vzel dve leti, da je obiskal družino in ob tem ugotovil, da postaja slaven. Na svoje tretji odpravi je Livingstone narobe izračunal nekaj podatkov in ustavijo ga brzice, saj ne mora pluti proti toku. Zato je raziskal reko Šire.
Leta 1860 je Livingstone ponovno obiskal Kololo in si naredil zapiske o rastlinstvu in živalstvu. Leta 1861 je imel z ladjo nesrečo, saj je bila voda preveč plitva, zato so morali naročiti nov že tretji parnik (prvega uničile brzice). Leta 1862 je Livingstonova žena umrla zaradi malarije. Kljub žalosti je poskušal nadaljevati odpravo. Ladjo je ustavilo kopno, zato jo je bilo potrebno razstaviti in peš nadaljevati pot. Ko je Livingstone končno peš prišel do jezera Najsa je ugotovil da je večina misjonarjev pomrla. Celotna odprava se je ponesrečila. Kos eje vrnil v Anglijo ga niso sprejeli kot junaka kakor po koncu prve odprave.
ČETRTA ODPRAVA 1865- 1873
Svoje zadnje potovanje je Livingstone začel leta 1865 v Zanzibarju. Leta 1871 je videl silovit napad arabskih trgovcev s sužnji na mesto Njangve, kjer so pobili več kot 400 sužnjev (predvsem ženske in otroke). Istega leta je neki ameriški časopis najel Stanleya, da poišče Livingstona, ki je izginil. Do Zanzibarja so prišle govorice, da so blizu jezera Taganjika videli nekega starega bolnega moža. Stanley se je odpravil z 200 nosači; to je bila največja odprava, ki so jo kdaj videli v Afriki. Po dolgem pohodu so si s puškami utrli pot v Ujiji z razvito zastavo ZDA. Stanley je bil prevzet ko se je pojavil Livingstone. Snel je klobuk in vljudno dejal: »Doktor Livingstone predvidevam?« Kljub dolgim pogovorom se Livingstone ni želel vrniti v Anglijo s Stanleyem ampak se je čeprav je bil bolan odpravil proti reki Luapula. Menil je, da ta reka vodi do Nila ( v resnici pa je vodila do Konga). Bilo je ravno deževno obdobje in morali so ga nositi čez močvirje okrog jezera Bangwelu. Nekega jutra v maju 1873 so ga spremljevalci našli, ko je klečal, kot da bi molil. Bil je mrtev. Uresničili so njegovo zadnjo željo in srce pokopali v Afriki, telo pa odnesli nazaj v Zanzibar, od koder so ga z ladjo prepeljali domov.
PREKLETSTVO SUŽENJSTVA
Livingstone je sovražil suženjstvo, toda zgrožen je ugotovil, da je s svojimi odpravami odprl nove poti v notranjost in s tem pomagal trgovini z ljudmi. 30 let se je trdo boril, da bi ustavil arabsko trgovino s sužnji. Največji afriški trg s sužnji v Zanzibarju so zaprli mesec dni po njegovi smrti leta 1873.
Livingstone nam je podal veliko novih odkritji o Afriških skrivnostih, ki so nam bile prej neznane in nam odprl nove poti v to deželo črnega zlata.
[[be:Давід Лівінгстан]]
[[be-x-old:Дэйвід Лівінгстан]]
| |||