Redakcija: 13:20, 20. november 2012 uredi 212.235.254.210 (pogovor) Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:50, 20. november 2012 uredi razveljavi Hinko Gnito (pogovor \| prispevki) Administratorji 44.739 urejanj m Redakcija 3716707 uporabnika 212.235.254.210 (pogovor) razveljavljena Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{drugi pomeni}} '''Demokracíja''' ([[grščina\|grško]] δημοκρατíα (''demokratía'') iz δημος (''demos'' - ljudstvo) in κρατειν (''kratein'' - vladati) - »vladavina ljudstva~~!!!!!!!!!!!####"$#"%"~~«) je [[oblika vladavine]], v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz [[ljudstvo\|ljudstva]]. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: [[zakonodajna veja oblasti\|zakonodajno]], [[izvršilna veja oblasti\|izvršilno]] in [[sodna veja oblasti\|sodno]]. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji. Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi [[Atene\|Aten]] ([[Solon]], [[Platon]], [[Aristotel]]) in je bila neposrednega tipa. V tovrstni obliki je cvetela tudi v zlati dobi Rimskega imperija, pred ponovno uvedbo monarhije, s strani [[Julij Cezar\|Julija Cezarja]]. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tisočletji kasneje v 18. stoletju, s pojavom [[liberalizem\|liberalizma]].

Demokracija: Razlika med redakcijama