Wikipedija:O Wikipediji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 92.37.56.79 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MerlIwBot |
|||
Vrstica 113:
== Vpliv širjenja znanja preko Wikipedie na komercialne principe prodaje znanja ==
Največja prednost Wikipedie je v tem, da je zastonj in tako jo lahko dnevno obišče na milijone obiskovalcev. Enciklopedije v papirni obliki pa izgubljajo na popularnosti, saj je iskanje podatkov po njih počasnejše in seveda dražje. Kajti eno dobra enciklopedija lahko stane okoli 80-100EUR ali tudi več. Tako se seveda večina odloči za cenejšo spletno različico, katero pa lahko tudi sami urejajo in dopolnjujejo.
Največja prednost Wikipedie je v tem, da j neomejen dostop do informacij na enem mestu.Seveda pa se s tem izgublja stik z zunanjim svetu ter družbo – to pomeni da se čedalje manj družimo, manj hodimo v šolo, knjižnice.▼
Je pa vsekakor pomembno da se vsebine, ki so napačne takoj popravijo, saj lahko v nasprotnem primeru pride do prebiranja napačnih informacij, kar lahko privede do raznoraznih problemov uporabnikov. To pa vsekakor ni sprejemljivo. Seveda se moramo zavedati, da je vpisana vsebina morda napačna. To je rizik ki naj bi ga sprejel vsak uporabnik.
Prav tako na popularnosti izgubljajo razni strokovni in nestrokovni seminarji, sej se veliko strokovne literature zapisuje v wikipedio in tako lahko do nje dostopa vsak zelo hitro in kar je pomembno zastonj.
Menim da bodo ostali principi podajanja znanja kmalu izgubili boj proti internetu in spletnim enciklopedijam, predvsem zaradi hitrega dostopa želenih informacij, ter cene, ki se ne more primerjati s cenami knjig, seminarjev, ter predvsem strokovne literature, katere cene so proti internetu kar visoke. Omenil bi predvsem računalniško literaturo, kjer neka knjiga o programiranju stane krepko čez 25 €. Kar ni sprejemljivo za študente, ki smo tako ali tako vedno brez denarja. Sam se čedalje bolj opiram na spletno enciklopedijo, ostale principe pa postopoma opuščam.
▲
== Zaključek ==
V zaključku, lahko rečemo, da je Wikipedija uspešno prebrodila večino začetnih težav, in ji je vsekakor več kot uspešno uspelo združiti vse prednosti kasičnih enciklopedij, ter le te z svojo brezplačnostjo ter prosto dostopnostjo, celo preseči. Ampak kljub vsemu ne moremo mimo nekaj resnih težav predvsem vadaliziranja, ter splošne zanesljivosti informacij, zato je dobro, da se ob uporabljanju člankov z Wikipedije zavedamo, da navsezadnje gre za popolnoma odprt koncept ter jih tako vzamemo z vsaj malce rezerve.
== Glej tudi ==
| |||