|population_estimate = {{formatnum:{{#expr: 4348259 + 176.5 * {{Age in days|2010|1|3}} round 0}}}}<!--uradni števec samodejno doda ~177 ljudi vsak dan --><ref>[http://www.stats.govt.nz/methods_and_services/population_clock.aspx Estimated resident population clock]. Statistics New Zealand. Nazadnje izračunano {{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}.</ref>
|HDI = {{increase}} 0,950<ref>[http://hdrstats.undp.org/en/countries/country_fact_sheets/cty_fs_NZL.html HDI of New Zealand]. Organizacija združenih narodov. Pridobljeno 21.7.2009.</ref>
|footnotes = <sup>1</sup> »God Save the Queen« je uradna državna himna, a se uporablja večinoma le ob kraljevskih priložnostih. <ref>{{cite web| url=http://www.mch.govt.nz/anthem/index.html |title=New Zealand's National Anthems |publisher=Ministry for Culture and Heritage |accessdate=17.2.2008}}</ref><ref name="AnthemProtocol">{{cite web| url=http://www.mch.govt.nz/anthem/proto-cols.html |title=Protocol for using New Zealand's National Anthems |publisher=Ministry for Culture and Heritage |accessdate=17.2.2008}}</ref><br /><sup>2</sup> [[Auckland]] je največje mestno območje; [[Auckland City]] je največje mesto.<br /><sup>3</sup> Skupaj znese več kot 100%, saj statistika vključuje ljudi, ki govorijo več kot en jezik.<ref name="SpokenLanguage">{{cite web| url=http://www.stats.govt.nz/~/media/Statistics/Publications/Census/2006%20Census%20reports/QuickStats%20About%20A%20Subject/QuickStats%20About%20Culture%20and%20Identity/quickstats-about-culture-and-identity-tables.ashx|title=Statistics New Zealand:Language spoken (total responses) for the 1996-2006 censuses (Table 16)|date=21.12.2006 |publisher=Statistics New Zealand |accessdate=20.2.2008}}</ref><br /><sup>4</sup> Skupaj znese več kot 100%, saj se nekateri prebivalci smatrajo za pripadnike več etničnih skupin.<ref name="EthnicityData">{{cite paper |first=Robert |last=Didham |coauthors=Potter, Deb; and Allan, Jo-anne |url=http://www.stats.govt.nz/NR/rdonlyres/F9967810-E15B-4D28-A8E3-DBAD6B80954C/0/UnderstandingWorkingEthnicityData.pdf |title=Understanding and Working with Ethnicity Data |date=april 2005 |publisher=Statistics New Zealand |isbn=9780478315059 |accessdate=14.4.2009}}</ref><br />
<sup>5</sup> Še več datumov lahko označuje začetek neodvisnosti.<br /><sup>6</sup> Število ljudi, ki večinoma prebivajo na Novi Zelandiji.<ref name="Census06UsualRes">[http://www.stats.govt.nz/Census/2006CensusHomePage/QuickStats/AboutAPlace/SnapShot.aspx?id=9999999 Quickstats about New Zealand]. Statistics New Zealand. Pridobljeno 7.3.2010.</ref><br /><sup>7</sup> [[Chathamovi otoki]] so v svojem časovnem pasu, 45 minut pred preostankom države.<br /><sup>8</sup> Teritoriji [[Niue]], [[Cookovo otočje]] in [[Tokelau]] imajo svoje vrhnje domene - [[.nu]], [[.ck]] in [[.tk]].
}}
'''Nova Zelandija''' je [[otok|otoška]] [[država]] v Jugozahodnem [[Tihi ocean|Pacifiku]]. Je približno 1600 kilometrov jugovzhodno od avstralske obale. Njeno najpogosteje uporabljano [[maorščina|maorsko]] ime je '''Aotearoa''', kar se navadno prevede kot ''Dežela dolgega belega oblaka''. Prvotno se je ime ''Aotearoa'' nanašalo le na [[Severni otok]] in dobesedni prevod je ''Dolgi beli oblak'' (''ao'' = oblak, ''tea'' = bel, ''roa'' = dolg). Prejšnje maorsko ime za Novo Zelandijo je bilo '''Niu Tireni''', transliteracija ''Nove Zelandije''.
== Geografija ==
[[Slika:New Zealand 23 October 2002.jpg|thumb|left|200px|Satelitska fotografija Nove Zelandije (2002)]]
Nova Zelandija je nekako osamljena v [[ocean]]u in jo sestavljata dva glavna otoka, splošno znana kot [[Severni otok]] in [[Južni otok]], ki ju ločuje v [[pliocen]]u nastali 23 [[kilometer|km]] širok [[Cookov preliv]]. Politično spadajo k Novi Zelandiji tudi številni [[otoki Nove Zelandije|manjši otoki]] (največji med njimi so [[Stewartov otok]], [[otočje Bounty]], [[Antipodi]] in [[Auckland (otok)|Auckland]]. Najbližja [[celina]] [[Avstralija]] je oddaljena okrog 2.000 [[kilometer|km]] severozahodno od glavnih otokov. Južno od Nove Zelandije je [[Antarktika]], severno pa [[Nova Kaledonija]], [[Fidži]] in [[Tonga]]. Nova Zelandija je dežela neokrnjene narave, kar 80% prebivalstva živi v mestih. Približno 30 odstotkov dežele prekrivajo [[gozd]]ne površine, 50 odstotkov [[travnik]]i in [[pašnik]]i, 20 odstotkov pa je obdelovalne površine.
=== Južni otok ===
Gore Južnega otoka, t.i. ''Južne Alpe'', se dvigajo vse do višine 3700 m. Gorovje poteka v smeri od severa proti jugu in se na jugozahodu spušča v [[morje]] vzdolž globoko razjedene [[fjord]]ske obale. Na Južnem otoku je tudi najvišji vrh v državi, [[Mount Cook]] (3764m). Na tem območju je veliko število [[ledenik]]ov, vrelcev [[termalna voda|termalne vode]] in gorskih [[jezero|jezer]]. Največje naravno jezero je [[Taupo]], ki leži v starem [[vulkan]]skem [[krater]]ju, po velikosti mu sledita jezeri [[Te Anau]] in [[Wakatipu]]. Svetovno znana [[Milfordska ožina]] (154 m visoki [[Bowenovi slapovi]]) spada med najlepša območja Nove Zelandije. Vzhodno od gora leži [[Canterburyjska ravnina]]. Reke na zahodni strani Južnega otoka so kratke in strme, nekatere padajo v globino v [[slap]]ovih. Reke, ki tečejo proti vzhodni obali, izvirajo večinoma v ledeniških jezerih ob vznožju najvišjih gora.
=== Severni otok ===
Na jugovzhodnem delu otoka se vzdolž obale nadaljuje mladonagubano gorstvo z Južnega otoka, ki pa je v povprečju nižje, s povprečnimi višinami vrhov med 1600 in 1800 m (najvišji vrh pa dosega 2797 m). Osrednji del otoka zavzema okoli 1000 m visoko vulkansko višavje z delujočimi vulkani, [[gejzir]]ji, [[blato|blatnimi]] vulkani in vročimi izviri. Po dolgoletnem mirovanju je leta [[1995]] ponovno začel delovati ognjenik [[Ruapehu]] (2797 m), aktivna sta tudi [[Tongariro]] (1981 m) in [[Ngauruhoe]] (2291 m). Na severnem otoku se reke radialno raztezajo z osrednjega višavja. Iz jezera Taupo teče tudi najdaljša novozelandska reka [[Waikato]] (425 km). Na jugovzhodu teče reka [[Wanganui]] (290 km).
Manjši otoki in otočja v okolici dveh glavnih novozelandskih otokov imajo močno razčlenjeno obalo. So hribovita, višina hribovij pa dosega okrog 980 m.
Na območju Nove Zelandije poteka meja Indoavstralsko in Tihooceansko [[tektonska plošča|tektonsko ploščo]] (južno od Severnega otoka in diagonalno preko Južnega otoka). Premiki vzdolž meje so vzroki številnih potresov in vulkanskega delovanja.
Severni del Severnega otoka ima subtropsko vlažno [[podnebje]], kar pomeni, da so [[zima|zime]] mile in topla [[poletje|poletja]], [[padavine]] pa razporejene čez celo leto. Na Severnem otoku je tudi veliko [[gejzir]]jev, vrelcev tople vode, nekaj delujočih [[vulkan]]ov (Ruapehu, Tongariro in Nguarohe). Tu se nahajajo tudi vroči blatni izviri.
Najtoplejši meseci so od novembra do aprila, najhladneje pa je avgusta. Nova Zelandija leži v oceanskem podnebnem pasu, ki na jugu prehaja v subantarktični, na severu pa v subtropski podnebni pas. Vreme je zelo spremenljivo, sončni dnevi so večinoma zapolnjeni s popoldanskimi [[ploha]]mi. Največ padavin je na zahodni obali Južnega otoka (preko 600 [[milimeter|mm]] letno).
== Viri ==
{{opombe|2}}
== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Oceania}}
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Oceanijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Pacifiški otoki]]
[[Kategorija:Polinezija]]
[[Kategorija:ANZUS]]
[[Kategorija:Skupnost narodov]]
[[Kategorija:Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj]]