Azija (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zgodnje rimsko obdobje - Avgust |
Zaključek |
||
Vrstica 53:
==Gaj Avgust Oktavijan==
[[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je po svojem prihodu na oblast Azijo spremenil v prokonzulsko provinco in vanjo vključil pokrajine Mizijo, Lidijo, Karijo in Frigijo. Prokonzul je večino svojega mandata potoval po provinci in opravljal sodniške posle v vseh središčih sodnih okrožij.<ref name=OCD/> Prehod Rimske republike v zgodnje cesarstvo je sprožil pomembne spremembe v vlogi obstoječih provincijskih mest, ki so se iz avtonomnih mestnih držav pretvorila v cesarska upravna središča. Ustanovitev principata je sprožila tudi vzpon novih mest v Miziji, Lidiji in Frigiji. Provinca je zrasla v dovršen sistem samoupravnih mest, ki so na svojem ozemlju sama skrbela za gospodarstvo, pobiranje davkov in sodstvo. Avgustov prihod na oblast je pomenil tudi začetek urbanizacije province Azije in gradnje javnih zgradb.<ref>Anatolia, str. 198.</ref>
==Kult cesarja==
V provincijskih skupnostih Rimskega cesarstva je prevladovalo čaščenje cesarja, podobno egipčanskemu čaščenju faraona. Kmalu potem, ko je na oblast prišel Avgust, so v njegovo čast po celi provinci Aziji začeli graditi templje. Provincijska središča čaščenja cesarja so postala model za ustanavljanje podobnih središč v vseh provincah cesarstva.<ref>''Anatolia'', str. 100.</ref>
V praksi so bili obredi čaščenja nekakšne javne prireditve, v katere so bili v molitve, žrtvovanje in procesije vključeni vsi državljani. Obredi čaščenja cesarja so bili pogosto številčnejši od obredov čaščenja drugih bogov.<ref>''Anatolia'', str. 112.</ref>
==Propad==
V 3. stoletju n. št. je začela provinca Azija vidno propadati, delno tudi zaradi epidemij bolezni, ki so se začele z Antoninovo kugo, nediscipline lokalnih vojakov in zmajšanja državljanjske velikodušnosti. K zmanjšanju občutka varnosti so mnogo prispevale invazije [[Goti|Gotov]] v 250. in 260. letih, ki so bile del [[kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]]. In ne nazadnje se je od Azije odmaknila tudi politična in strateška pozornost Rimskega cesarstva, tako da je provinca izgubila velik del svoje nekdanjega pomembnosti.
V 4. stoletju je [[Dioklecijan]] razdelil Azijo na sedem manjših provinc. V 5. stoletju in do sredine 6. stoletja so mesta in province v zahodni Mali Aziji doživela gospodarski razcvet, veliko mest v notranjosti Male Azije pa je po veliki kugi leta 543 propadlo do te mere, da se v času perzijskih in arabskih invazij v 7. stoletju niso razlikovala od vasi. Vodilna mesta iz zgodnjega cesarstva, med njimi Efez, Sardis in Afrodizija, so po drugi strani obdržala večino svoje nekdanje slave in postala upravna središča novih bizantinskih provinc.<ref name=OCD/> Azija, ki je bila do 13. stoletja del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], je ostala še več stoletij središče rimske in grške kulture v vzhodu.
==Sklici==
{{opombe|1}}
{{Rimske province leta 117}}
[[Kategorija:Rimske province]]
[[Kategorija:Zgodovina Turčije]]
| |||