Pet elementov (vušing): Razlika med redakcijama

'''Pet elementov''' ali '''Wu xingvuśing''' ({{lang-zh|五行}}; v zapisu [[pinjin]] wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ) je [[5 (število)|pet]] [[substanca|substanc]] ali pet [[gibalo|gibal]] iz [[kitajska|kitajske]] [[metafizika|metafizike]] in naj bi sestavljali [[narava|naravne]] [[proces]]e, [[pojav]]e in [[snov|materijo]]. Pet elementov naj bi izviralo iz gibal [[jin in jang|jina in janga]], predstavljajo faze nastajanja, vrhunca, ravnovesja, zatona in mirovanja ter nosijo alegorična imena:

Danes ne vemo od kod izvira izročilo o petih elementih. Najstarejši kitajski vir, ki jih omenja, je knjiga ZuozhuanZuodžvan, ki je bila napisana okrog leta 541 pr. n. št.<ref>Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): ''The Complete Idiot's Guide to Feng Shui''. Alpha, Penguin Books, USA, str. 67.</ref> Starejša tradicija Pet elementov obravnava kot snovne substance in jih poimenuje Pet snovi (Wu caivucai).<ref name="Saje Mitja 2002">Saje Mitja (2002): ''Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin''. Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 162.</ref> [[Zoroastrizem|Zoroastrovska]] besedila Gathas, ki naj bi jih najkasneje okrog leta 600 pr. n. št. zapisal prerok [[Zaratustra]]<ref>Arhaičnost gathskega jezika in opisi prerokovega življenja v kamenodobni družbi dopuščajo možnost, da je Zaratustra živel med 1700 in 1000 pr. n. št.- primerjaj v Boyce Mary (2001): ''Zoroastrians: their religious beliefs and practices''. Routledge, USA, Canada, Great Britain, str. 18.; Nigosian Solomon Alexander (1993): ''The Zoroastrian faith: tradition and modern research''. McGill Queen's University Press, Canada, str. 15-16. Na drugi strani literarni slog, zgodovinski in teološki dokazi Zaratustro umeščajo v čas po letu 1000 pr. n. št., med tem ko nauk o svetovnih dobah kaže na čas zgodnjega 6. stoletja pr.n.š- primerjaj z Nigosian Solomon Alexander (1993): ''The Zoroastrian faith: tradition and modern research''. McGill Queen's University Press, Canada, str. 16.</ref>, opisujejo šest Dobrotnih nesmrtnikov (nekakšne [[angel]]e), ki jim je pripisal šest prvin. Najvišjemu angelu je pripisal prvino goveda, kar verjetno izvira iz starega totemskega čaščenja božanstev v podobi goveda. Ostalim petim angelom po hierarhičnem zaporedju pripadajo ogenj, kovina, zemlja, vode in rastline.<ref>Dumézil Georges (1987): ''Tridelna ideologija Indoevropejcev''. Škuc, Ljubljana, str. 45-46.</ref> Razporeditev slednjih elementov razkriva zaporedje vrhunec (ogenj), upadanje (kovina), dno (vode) in rast (rastline), med tem, ko se zemlja kot element ravnovesja skriva na sredini (kot element ravnovesja se zemlja ne pojavlja le med ognjem in kovino, ampak v določeni meri med vsemi kardinalnimi zaporedji).

Na začetku obdobja Vojskujočih se držav (476-221 pr. n. št.) so Kitajci Pet elementov imenovali pet snovi ali Wu caivucai (五材), nato so pričeli uporabljati izraz Wu xingvuśing (五行), kar pomeni pet procesov, ki so značilni za vsako od teh snovi- toda šele sredi 3.stoletja pr. n. št. so Wu xingvuśing pričeli dojemati kot pet faz enotnega procesa sprememb.<ref name="Saje Mitja 2002"/> Teh pet procesov določa položaj [[sonce|sonca]] glede na mesece luninega [[koledar]]ja .<ref name="ReferenceA">Saje Mitja (2002): ''Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin''. Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 155.</ref> Kitajci so razvili tudi [[filozofija|Filozofsko]] šolo yinjin-yangjang ali šolo yinjin-yangajanga in petih elementov (yinyangwuxingjiajinjangvuśingdžja), ki je kot pomembno sestavino svojega nauka posvojila pet elementov.<ref name="ReferenceA"/>

* '''Odnosi ustvarjanja''' (''Xiangśjang shengšeng'') sledijo podpornemu krogotoku med elementi: voda hrani in ustvarja les, les vzdržuje ogenj, ogenj postane pepel (zemlja), v zemlji se kopičijo minerali (kovina), minerali pa obogatijo vodo.

* '''Odnosi slabljenja''' (''Xiangśjang xieśje'') delujejo v obratni smeri: voda povzroča rjavenje in razpadanje kovine, kovina oslabi zemljo, zemlja oslabi ogenj, ogenj pokuri les in les popije vodo.

* '''Odnosi uničenja''' (''Xiangśjang ke'') predstavljajo približevanje oddaljenemu elementu, kar izgledaje videti kot napad na ta element: voda pogasi ogenj, ogenj stali kovino, kovina poseka les, les izkorišča zemljo, zemlja omeji vodo.

* '''odnosi izčrpavanja''' (''Xiangśjang dao'')- voda erodira zemljo, prst lahko zasuje rastlinje, les skrha sekiro (kovina), kovina lahko izčrpa energijo ognja, ogenj upari vodo.

Pet elementov Kitajci uporabljajo še danes. Uporabljajo jih npr. v [[filozofija|filozofiji]], v [[tradicionalna kitajska medicina|tradicionalni kitajski medicini]], v [[Feng shuifengšui]]ju, v metafizični analizi človekove usode (predvsem sta znani tehniki Zi weiZivei in BaziBadzi), v [[Qigongčigung]]u, v [[borilne veščine|borilnih veščinah]] in v [[Yi jingjidžing]]u:<ref>Tan Khoon Yong in Goh Guan Leong (2006):''Essentials of Four Pillars of Destiny.'' Way On Net Group Pte Ltd, Singapore. Str. 39.</ref><ref>Jarmey Chris, Tindall John (1991): ''Accupressure for Common Ailments''. Gaia Nook Limited, str. 21.</ref><ref>Chia Mantak (1993): ''Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost''. Doblanović Dušan, Migraf, str. 49.</ref><ref>Walters Derek (1998): ''Feng šui: savršeno uređenje za vašu sreću i napredak''. Esotheria, Beograd, str. 38.</ref><ref>Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): ''The Complete Idiot's Guide to Feng Shui''. Alpha, Penguin Books, USA,str. 115, 126-127.</ref>