|
'''Verska vojna''' je vrsta [[vojna|vojne]], ko se spopadejo pripadniki dveh ali več [[religija|religij]] zaradi nasprotovanj v religijah.
Protireformacija je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo. Potekala je v 16. in 17. stoletju. V tem obdobju so preganjali protestante, njihove knjige pa so večinoma požgali. Protireformacija je zelo spremenila versko podobo Evrope. V Evropi imamo razširjenerazlične smeri krščanske vere:
Najbolj očiten primer '''verskih vojn''' so bile [[križarske vojne]].
§ katoličani
§ pravoslavci
§ protestanti
Rimokatoliška cerkev je želela odpraviti napake v cerkvi in krizo v katero je zašla, ter ukiniti napačne nauke, zato je papež leta 1545 sklical KONCIL(zbor vseh cerkvenih dostojanstvenikov) v severnoitalijanskem mestu TRIDENT in je s presledki trajal od leta 1545 do leta 1563.
{{Portal-Vojaštvo}}
Temeljne smernice tridentinskega koncila so bile naslednje:
§ papež je nezmotljiv, le on lahko razlaga cerkvene zakone
§ stroga hierarhija (papež, nadškof, škof, župnik),
§ škofje morajo bivati in izvajati poslanstvo v svojih škofijah (pridiganje)
§ meniški redovi so podrejeni lokalni škofiji.
§ uvedli so matične knjige
§ prepovedali so prodajo cerkvenih služb in odpustkov
Nadalje se je okrepila institucija papeških legatov - nuncijev, ki so zdaj stalno prebivali v nekaterih večjih mestih po Evropi, katera so bila bistvena za izvajanje protireformacijske politike (Dunaj, Varšava, Praga).
{{Mil-stub}}
Rimskokatoliška Cerkev je s pridom izrabila tudi najmočnejše sredstvo reformacijskih gibanj, namreč tiskano besedo. V Evropi se je tako pojavila precej obsežna mreža tiskarn, tudi v Ljubljani. Med cerkvenimi redovi v tedanjem času še posebej izstopa leta 1534 ustanovljen red jezuitov, ki je širom Evrope ustanavljal svoje kolegije in seminarje, ki so bili v marsikaterem mestu, tudi Ljubljani, sploh prva javna šolska ustanova. Velika je bila tudi vloga inkvizicijskih sodišč.
[[Kategorija:Vrste vojn]]
Protireformacija je v rimskokatoliški cerkvi ohranila celibat, prepovedala pa je prodajo cerkvenih odpustkov in visokih služb (simonija, nepotizem). Pomembno mesto v protireformaciji so imeli Jezuti(Jezusova družba), ki jih je ustanovil španec Ignacij Loyola, Jezuti so preprečili širjenje protestantizma.
[[Kategorija:Verske vojne|*]]
po sklenitvi Ausburškega verskega miru je zavladal mir med protestanti in katoliški knezi.
[[ar:حرب دينية]]
leta 1618 je izbruhnila tridesetletna verska vojna, ki se je začela na Češkem. Mnoge dežele so bile upostošene, knezi poraženi. leta 1630 jim je na pomoč priskočil Švedski kralj Gustav Adolf. vojna je zahtevala velik davek, izid pa je bil neodločen. vojno so končali na pogajanjih leta 1648, z VESTFALSKIM MIROM.
[[bg:Священная война]]
[[ca:Guerra santa]]
[uredi]PROTIREFORMACIJA NA SLOVENSKEM
[[da:Hellig krig]]
[[de:Heiliger Krieg]]
Protireformacija je k nam prišla na koncu 16. in na začetku 17. stoletja, vodil jo je nadvodja Ferdinand 2.
[[en:Religious war]]
[[es:Guerra santa]]
Temeljila je na ustanovitvi posebnih veskih komisij:
[[eo:Sankta milito]]
[[fr:Guerre sainte]]
§ izgnala protestantske pridigarje,
[[it:Guerra santa]]
§ ukinila protestantske šole,
[[nl:Heilige oorlogen]]
§ rušila protestantske cerkve in pokopališča,
[[ja:宗教戦争]]
§ sežigala knjige,
[[pl:Wojna religijna]]
§ izganjali protestantske družine, ki se niso hoteli odpovedati svoji veri.
[[pt:Guerra santa]]
Komisije sta vodila škofa Martin Brener na Štajarskem in Koroškem ter Tomaž Hren na Kranjskem. Potovali so po deželah v spremstvu vojakov, kjer so opravljali svoje naloge.
[[fi:Pyhä sota]]
[[sh:Sveti rat]]
Zmago protireformaciji je ukazal Ferdinand 2. leta 1628. Ukazal je, da se mora protestantsko pleme notranje Avstrije vrniti v katoliško vero ali se izseliti.
[[sq:Lufta e shenjtë]]
[[sr:Sveti rat]]
V času protireformacije so se spremenile tudi cerkve, predvsem njihova notranjost. Obnova je spremenila tudi umetniški slog. Sedaj se ta slog imenuje barok. Gradili so nove cerkve, oltarje, uvajali procesije in romanja v svete kraje.
[[sv:Religionskrig]]
[[tl:Digmaang pampananampalataya]]
Izdajanje slovenskih knjig je po nastopu protireformacije zamrlo. Škof Tomaž Hren je leta 1613 spodbudil izdajo evangelija.
[[uk:Релігійні війни]]
[[zh:宗教戰爭]]
Protestantizem se je ohranil le v Prekmurju.
| 