Azija (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.3) (robot Dodajanje: en:Asia (Roman province) |
Zgodnje rimsko obdobje - Avgust |
||
Vrstica 27:
|today = {{flag|Turčija}}<br>{{flag|Grčija}}
}}
[[Slika:Asia minor roman power.jpg|thumb|280px|Rimsko osvajanje Male Azije]]
'''Rimska provinca Azija''' ([[latinščina|latinsko]]: Asia ali Asiana, [[grščina|grško]]: Ασιανή, Asiané), v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju '''Frigija''', rimska prokonzulska provinca v zahodni [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Ustanovljena je bil leta 133 pr. n. št. na ozemlju nekdanjega [[Pergamsko kraljestvo|Pergamskega kraljestva]], katerega je kralj [[Atal III.]] po svoji smrti prepustil Rimljanom. Ukinjena je bila z [[Tetrarhija|Dioklecijanovimi reformami]] na začetku 4. stoletja, ko je bilo njeno ozemlje razdeljeno na sedem manjših provinc.
Vrstica 37 ⟶ 38:
Pergamski kralj [[Atal III.]], ki je bil zvest rimski zaveznik in brez zakonitega naslednika, je sklenil svoje kraljestvo z oporoko prepustiti Rimu. Po njegovi smrti leta 133 pr. n. št. je [[Rimski konzul|konzul]] Manij Akvilij na njegovem ozemlju uradno ustanovil provinco Azijo.<ref name=OCD>''The Oxford Classical Dictionary'', str. 189f.</ref> Prehod Atalidskega kraljestva pod rimsko oblast je imel za okoliške države resne posledice. V tistem času je svoj položaj krepilo [[Pontsko kraljestvo]] kralja [[Mitridat VI.|Mitridata VI.]], ki bi lahko bilo velika ovira za rimsko oblast v provinci Aziji, pa tudi mnogo širše.<ref>S. Mitchell, ''Anatolia'', 1. del, New York, Oxford University Press, 1993, str. 29.</ref>
==Zgodnje rimsko obdobje==
Rim se je vedno zelo nerad vmešaval v dogajanja na vzhodu. Običajno se je zanašal na svoje zaveznike in posredoval samo v sporih. Na vzhod je zelo redko pošiljal svoje delegacije, še mnogo manj pa je bila tam prisotna njegova oblast. Takšna brezbrižnost se ni bistveno spremenila niti po Atalovem darilu leta 133 pr. n. št. in Rim je dele Atalovega kraljestva prostovoljno odstopil večim vladarjem. Veliko Frigijo na primer je dobil pontski kralj Mitridat V..<ref>Anatolia, str. 29.</ref>
Medtem ko je bil senat pri vključevanju v azijske zadeve zelo neodločen, drugi niso bili takšni.
Zakon, ki ga je sprejla Rimska republika med konzulstvom Gaja Grakha leta 123 pr. n. št., je dal pripadnikom konjeniškega reda (''equites'') pravico do pobiranja davkov v Aziji. Privilegij pobiranja davkov so spretno izkoristili posamezniki iz Republike: če skupnost ni mogla plačati davka, si je morala denar po pretirani ceni izposoditi pri rimskih posojilodajalcih. To je bolj pogosto kot ne povzročilo zamudo pri odplačevanju posojila in rimski posojilodajalci so dolžnikom zasegli zemljo, ki je ostala njihovo edino premoženje. Rimljani so se s takšnimi nezakonitimi zasegi postopoma razširili po vsej azijski provinci.<ref>Anatolia, str. 29.</ref>
==Mitridat in Sula==
[[Mitridat VI.|Mitridat VI. Pontski]] je do leta 88 pr. n. št. osvojil skoraj celo Malo Azijo. Izkoristil je sovraštvo domačega prebivalstva do podkupljivih rimskih oblastnikov, sprožil množično vstajo proti Rimu in ukazal pokol vseh Rimljanov in Italcev v provinci.<ref>Apijan, ''Zgodovina Rima: Mitridatske vojne''.</ref> Vstaja je zahtevala od 80.000 do 150.000 žrtev. Tri leta kasneje je rimski general [[Lucij Kornelij Sula]] v [[prva mitridatska vojna|prvi mitridatski vojni]] porazil Mitridata in leta 85 pr. n. št. razdelil provinco na enajst sodnih okrožij. Upravna središča okrožij, ki so se kasneje razvila v dioceze, so bila Efez, stara atalidska prestolnica Pergam, Smirna, Edremit, Kizik, Sinada, Apameja, [[Milet]] in Halikarnas. Prva tri mesta, Efez, Pergam in Smirna, so stalno tekmovala za prevlado v azijski provinci<ref name=OCD/> in s tem zavirala enotnost in razvoj province.
==Vojska==
V obdobjih brez uporov je bilo v Aziji zelo majhno število vojakov. Njihovo število se je močno povečalo šele med Sulovim pohodom proti Mitridatu VI.. Azijska provinca je bila ena od redkih provinc brez stalne vojske. V njej ni bila nikoli nastanjena nobena popolna [[Rimska legija|legija]], kar seveda ne pomeni, da vojske sploh ni bilo. Oddelki legij so bili nameščene v frigijskih mestih Apameja in Amorij, pomožne [[kohorta|kohorte]] v Evmeneji, po hribovitih regijah pa so stalno patruljirale manjše vojaške enote. Prisotnost velikega števila vojakov v podeželskih regijah v 3. stoletju je med prebivalstvom province sprožila velike nemire.<ref>Anatolia, str. 121.</ref>
==Gaj Avgust Oktavijan==
[[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je po svojem prihodu na oblast Azijo spremenil v prokonzulsko provinco in vanjo vključil pokrajine Mizijo, Lidijo, Karijo in Frigijo. Prokonzul je večino svojega mandata potoval po provinci in opravljal sodniške posle v vseh središčih sodnih okrožij.<ref name=OCD/> Prehod Rimske republike v zgodnje cesarstvo je sprožil pomembne spremembe v vlogi obstoječih provincijskih mest, ki so se iz avtonomnih mestnih držav pretvorila v cesarska upravna središča. Ustanovitev principata je sprožila tudi vzpon novih mest v Miziji, Lidiji in Frigiji. Provinca je zrasla v dovršen sistem samoupravnih mest, ki so na svojem ozemlju sama skrbela za gospodarstvo, pobiranje davkov in sodstvo. Avgustov prihod na oblast je pomenil tudi začetek urbanizacije province Azije in gradnje javnih zgradb.<ref>Anatolia, str. 198.</ref>
==Sklici==
| |||