Ivan Zapolja: razlika med redakcijama

dodanih 24 zlogov ,  pred 8 leti
m
r2.7.3) (robot Dodajanje: io:János 1ma di Hungaria; kozmetične spremembe
m (an image changed to SVG version)
m (r2.7.3) (robot Dodajanje: io:János 1ma di Hungaria; kozmetične spremembe)
|place of burial=
}}
'''Ivan I. Zapolja''' ([[madžarščina|madžarsko]]: Zápolya János ali Szapolyai János), [[Transilvanija|transilvanski]] vojvoda in knez, od leta [[1528]] do [[1540]] tudi kralj južnega dela [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]], ki ga je zasedlo [[Osmansko cesarstvo]], * [[2. februar]] [[1487]], Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, [[Slovaška]]), [[22. julij]] [[1540]], Szászsebes, [[Transilvanija]], (sedaj Sebeș [[Romunija]]).
 
Oče Ištvan Zapolja je bil ogrski plemič srednjega stanu, mati pa je bila iz plemiške družine Hedvig.
 
== Vzpon na prestol ==
Od leta [[1505]] je bil vodja ogrskih plemičev, ki so se borili proti kakršnemu koli tujemu vplivu in za povratek kralja ogrskega porekla. Leta [[1511]] je postal erdelijski (transilvanski) vojvoda. Njegova glavna naloga je bila zadušitev kmečkega upora, ki ga je vodil György Dózsa. Leta [[1514]] je pri [[Temišvar]]u porazil uporne kmete in zatrl upor, vodje upora pa je mučil in zatem usmrtil.
 
Eden od vzrokov za njegovo zamudo bi lahko bili slabi odnosi in stalni spori s [[Habsburžani]]. Dunajski dvor je od njega med drugim zahteval vrnitev kraljevih posesti, s čemer se Zapolja seveda ni strinjal. Drugi razlog bi lahko bile dvorne spletke, zaradi keteih se je v beneških krogih govorilo, da je Zapolja sklenil tajni sporazum s Sulejmanom I. o sabotiranju in nesodelovanju v borbi proti Osmanom.
 
== Vladanje ==
[[Slika:Coa_Hungary_Country_History_John_I_of_Hungary_(Szapolyai)_(1526-1540).svg|150px|left|thumb|Kraljevi grb Ivana Zapolja]]
Po smrti [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II. Jagela]] v bitki pri Mohaču je bil na zasedanju v [[Székesfehérvár]]ju [[5. november|5. novembra]] [[1526]] za novega kralja izvoljen Ivan Zapolja in kronan kot Ivan I. (madžarsko: I. János).
 
Manj kot mesec dni kasneje je druga vladajoča struja na skupščini v Pozsonyju ([[Bratislava]]) za kralja izvolila [[Ferdinand I.|Ferdinanda I.]]. Njegova izvolitev je na Ogrskem povzročila stanje, ki je mejilo na državljanjsko vojno. Plemiči so iz koristoljubja stalno menjavali strani, tako da je nastal kaos, ki je popolnoma destabiliziral in izčrpal do takrat gospodarsko močno državo. Ferdinanda so podpirale češke, nemške in španske vladarske družine, zato se je moral Zapolja, če se je hotel obdržati na oblasti, obrniti proti vzhodu, se pravi proti Osmanskemu cesarstvu. Osmani so mu dali oblast nad delom Ogrske, ki so ga osvojili po bitki pri Mohaču, in ga priznali kot ogrskega kralja. Pogoje je seveda določala [[Visoka porta]].
 
Ogrsko plemstvo je v tem nemirnem času iskalo neko trajno rešitev. Dolgotrajna pogajanja, da bi ponovno združili državo, niso rodila useha. Prvi napredek je bil dosežen šele konec leta [[1538]], ko so se dodovorili za ''[[status quo]]'' in medsebojno priznali oba vladarja pod pogojem, da po Zapoljevi smrti oblast preide na Jagelone.
 
Zapolja se je naslednje leto poročil z Izabelo Jagelo in dobil sina, bodočega kralja Ivana II. Žigmunda Zapolja (madžarsko: János Zsigmond). Dva tedna po sinovem rojsvu je Ivan I. Zapolja umrl. Nemiri v državi so se nadaljevali tudi po njegovi smrti in osmanski osvojitvi [[Budim]]a, leta [[1541]] pa je Ogrska razpadla na tri dele: osmansko Ogrsko, habsburško Ogrsko in Transilvanijo.
 
== Viri ==
* Nicolae Jorga: Geschichte des Osmanischen Reiches. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1990. 2. del, str. 404-409.
* Encyclopædia Britannica [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/304576/John]
* Zdzisław Spieralski, Jan Tarnowski: 1488-1561, Waršava 1977, str. 124-125.
[[hr:Ivan Zapolja]]
[[hu:I. János magyar király]]
[[io:János 1ma di Hungaria]]
[[it:Giovanni I d'Ungheria]]
[[ja:サポヤイ・ヤーノシュ]]
93.750

urejanj